Potrdilo o zaseženih dokumentih med preiskavo FBI na posestvu bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa kaže na to, da so agenti tam zasegli 11 nizov zaupnih dokumentov, med njimi tudi take, ki so označeni kot posebej občutljivi, ker lahko ogrozijo nacionalno varnost ZDA. Še vedno ni jasno, za kakšne dokumente natančno gre. Ameriški mediji so na podlagi informacij od neimenovanih visokih vladnih virov že začeli ugibati, da naj bi šlo med drugim za jedrske skrivnosti, ki jih je Trump nameraval prodati Savdski Arabiji.
Agenti FBI so med drugim zasegli tudi ukaz o pomilostitvi Trumpovega zaveznika Rogerja Stona, ki je bil obsojen zaradi laganja kongresu, ter določene neopredeljene informacije o predsedniku Francije Emmanuelu Macronu. Preiskovalni nalog navaja, da gre za preiskavo morebitne kršitve treh različnih zveznih zakonov, ki zadevajo uničevanje, prilaščanje ali ponarejanje uradnih dokumentov. Trumpovi namigi, da gre za podtaknjene zadeve, ne držijo vode, ker je vse spremljala, opazovala in na koncu tudi podpisala njegova odvetnica Christina Bobb, ki je bila prisotna med ponedeljkovo preiskavo, Trump pa je bil takrat v New Yorku oziroma New Jerseyju.
Trump trdi, da je bila z dokumentov umaknjena oznaka zaupno in bi jih predal ministrstvu, če bi to zanje zaprosilo. Nacionalni arhivi so sicer za dokumente prosili že januarja lani, vendar je predal le del teh. Nacionalni arhivi so zato zadevo predali pravosodnemu ministrstvu.
Ni jasno kdo in kdaj je z dokumentov umaknil oznako zaupno, če sploh. Nekdanji predsednik tega ne more storiti, pa tudi trenutni predsednik nima neomejenih pooblastil, če gre za jedrske programe, tajne operacije in določene podatke, ki se delijo z državami zaveznicami. Ni jasno, ali je šlo le za iskanje in zaplembo dokumentov, ki so jih zahtevali nacionalni arhivi, ki morajo po zakonu dobiti vse, kar je bilo napisanega v Beli hiši, ko predsedniku poteče mandat. Vrstijo se ugibanja, da je pri preiskavi šlo morda za del prizadevanj za kazenski pregon Trumpa.
Trump je leta 2016 hvalil FBI in direktorja Jamesa Comeyja, ko je ta vodil preiskavo demokratske predsedniške kandidatke Hillary Clinton, a ga nato odpustil, ker ni hotel prekiniti preiskave o domnevnem ruskem vpletanju v predsedniške volitve 2016. Sedaj Trump skupaj s kongresnimi republikanci javno napada FBI.
"Trumpova vloga v napadu na kongres bi morala zadostovati za previdnost pri napadalni politični retoriki. Človek bi pričakoval, da bo v sobi kakšen odgovoren republikanec, ki bo povedal, da je potrebno počakati na dejstva in se potem odzvati, ne pa spodbujati napadov na policijo," je odzive komentirala predsednica predstavniškega doma kongresa demokratka Nancy Pelosi.
Kot med napadom na kongres 6. januarja lani, je tudi tokratna zaostrena retorika iz republikanske stranke pripeljala do smrti, ko je 42-letni Trumpov podpornik Ricky Shiffer iz Ohia v četrtek bil ubit po poskusu vdora na sedež FBI v Cincinnatiju. Shiffer je osumljen zvez s skrajno desnimi skupinami, na Trumpovem družbenem mediju Truth Social pa je v priznal poskus napada na FBI zaradi preiskave v Mar a Lagu.