Francozi danes v drugem krogu ključnih parlamentarnih volitev odločajo, ali bo skrajna desnica utrdila svoje vodstvo iz prvega kroga in postala najmočnejša sila v narodni skupščini. Volišča po državi so se odprla ob 8. uri, ob zaprtju ob 20. uri pa je pričakovati prve napovedi volilnih izidov.
Zadnje ankete kažejo, da skrajno desnemu nacionalnemu zboru (RN) ne bo uspelo doseči želene absolutne večine 289 sedežev v 577-članskem spodnjem domu parlamenta, tega pa se ne morejo nadejati niti drugi bloki. Povolilno dogajanje s tem ostaja neznanka, volitve pa spremlja bojazen pred politično blokado v državi, ki je eden od stebrov Evropske unije.
Potem ko je v prvem krogu pred tednom dni največji delež glasov osvojil RN, sta levi in sredinski tabor z namenom, da stranki preprečita absolutno večino, taktično umaknila več kot 200 svojih kandidatov. S tem sta namreč v teh enotah okrepila možnosti za izvolitev tistega, ki bo stal nasproti kandidatu skrajne desnice. V prvem krogu so izvolili samo 76 poslancev, kar pomeni, da se bodo v preostalih volilnih enotah danes pomerili kandidati z največ glasovi.
Zadnje ankete kažejo, da RN ne bo uspelo doseči želene absolutne večine. Dobila naj bi med 170 in 210 poslancev. Tik za njo naj bi bila z med 145 in 175 sedeži leva Nova ljudska fronta, šele na tretjem mestu pa sredinsko zavezništvo francoskega predsednika Emmanuela Macrona. Od dosedanjih 250 sedežev naj bi jih ohranilo le med 118 in 148.
Macron je predčasne volitve sklical po porazu svoje stranke na evropskih volitvah, z njimi pa je želel zaustaviti porast skrajne desnice, a se je po mnenju številnih uštel. Tudi če se ne bo uresničila možnost kohabitacije med njim in skrajno desno vlado, obeta na oblikovanje stabilne večine, s katero bi lahko sodeloval v preostalih treh letih predsedniškega mandata, ni.
V luči negotovosti naraščajo tudi napetosti. V štiri tedne dolgi kampanji, najkrajši v sodobni francoski zgodovini, je bilo po navedbah notranjega ministrstva tarča fizičnih napadov več kot 50 kandidatov. Za varnost bo zaradi možnosti nemirov po državi danes skrbelo približno 30.000 policistov.
