S slovesno mašo na stadionu Franso Hariri v Erbilu, kamor se je zgrnilo več tisoč ljudi, je papež Frančišek zaključil uradne dejavnosti ob svojem zgodovinskem obisku Iraka, kamor je prispel v petek. Pred tem je papež v Mosulu na severu države in molil za žrtve vojne, še zlasti za žrtve džihadistov Islamske države (IS). To drugo največje mesto v Iraku je bilo pod njeno okupacijo od 2014 do 2017.
Ne nehajte sanjati!
"Če je Bog bog miru - kar je - potem je narobe, da se vojskujemo v njegovem imenu," je dejal papež na trgu Hoš Al Bieja v središču Mosula, na katerem stojijo štiri zdaj močno poškodovane cerkve. "Kako kruto je, da je bila ta država, zibelka civilizacije, prizadeta s tako barbarskim udarcem, ko so bila uničena starodavna svetišča, na tisoče ljudi - muslimani, kristjani, jazidi in drugi - pa je bilo prisilno pregnanih ali ubitih," je opozoril papež. "Izpostavljamo naše prepričanje, da je bratstvo bolj vztrajno od bratomora, da je upanje močnejše od sovraštva, da je mir močnejši od vojne," je še menil papež v molitvi v Mosulu, kjer se je tudi srečal s tamkajšnjimi verniki.
Nato se je podal v mesto Karakoš, približno 30 kilometrov vzhodno od Mosula. To mesto je bilo dom velike krščanske skupnosti, dokler ga džihadisti IS niso povsem razdejali, prebivalce pa pregnali. Papeža so pozdravili s petjem hvalnic in oljčnimi vejicami. "Ne nehajte sanjati. Ne predajte se. Ne izgubite upanja," jih je ob mimohodu bodril Frančišek. "Zdaj je čas za obnovo in nov začetek," je dodal. Z vladno pomočjo so mesto delno že obnovili. Po ocenah je bilo med okupacijo IS na severu Iraka pobitih in pregnanih več tisoč kristjanov, njihova svetišča in cerkve pa uničene. Nekoč je v 38-milijonskem Iraku živelo več kot milijon kristjanov, danes jih je le od 250.000 do 400.000. Polovica jih je pripadnikov Kaldejske katoliške cerkve, preostali so protestanti, pripadniki armenske pravoslavne cerkve in drugi. Večina kristjanov je živela v severnoiraški pokrajini Ninive, kjer mnogi še govorijo narečje aramejščine, ki velja za jezik Jezusa Kristusa, piše slovenska tiskovna agencija STA.
Včeraj se je papež v Erbilu na kratko sestal s predsednikom iraškega Kurdistana Nehirvanom Barzanijem in njegovim nečakom Masrurjem Barzanijem, predsednikom regionalne vlade. Papežev obisk v Iraku velja za simbolno gesto povezovanja z muslimani. Frančišek je v preteklosti obiskal že več muslimanskih držav, med njimi Bangladeš, Turčijo, Maroko in Združene arabske emirate. Leta 2019 je z enim glavnih predstavnikov sunitov na svetu, šejkom Ahmedom Al Tajebom v Abu Dabiju podpisal dokument o dialogu med kristjani in muslimani.
Za versko svobodo
Tako se je papež Frančišek že v soboto v šiitskem svetem mestu Nadžafu na njegovem domu sestal tudi z najpomembnejšim šiitskim verskim voditeljem v državi, velikim ajatolo 90-letnim Alijem Al Sistanijem. Ta je v zadnjih desetletjih imel ključno vlogo pri popuščanju napetosti v državi, kjer šiiti sicer tvorijo 80-odstotno večino prebivalstva. Srečanje je trajalo slabo uro brez navzočnosti medijev. Po navedbah francoske tiskovne agencije AFP pa je prineslo sporočilo o mirnem sožitju med muslimansko večino in manjšino kristjanov. Al Sistani je v sporočilu za javnost po srečanju poudaril, da bi morali kristjani v Iraku "živeti tako kot vsi Iračani v miru in varnosti ter s polnimi ustavnimi pravicami". 84-letni papež je nato vodil medversko bogoslužje ter ob tem pozval k svobodi vesti in veroizpovedi.
Papež je v soboto obiskal tudi mesto Ur na jugu Iraka, ki velja za rojstni kraj preroka Abrahama, in tudi tam vodil medversko bogoslužje, ki so se ga udeležili tudi jazidi. Ob tem je povedal, da sta svoboda vesti in svoboda veroizpovedi "temeljni pravici", ki ju je treba priznavati povsod. Molil je za mir na Bližnjem vzhodu, še posebno v Siriji, in izrazil upanje, da bo svet "potoval od konflikta k enotnosti". Frančišek se je po navedbah nemške tiskovne agencije DPA spomnil tudi žrtev vojne proti terorizmu. Kasneje je v cerkvi v središču Bagdada vodil prvo mašo, ki je bila odprta za javnost. Zaradi omejitev zaradi novega koronavirusa se je je lahko udeležila le manjša skupina vernikov in uradnih predstavnikov.
V Iraku bodo po papeževem obisku uvedli dan strpnosti in sobivanja. Obeleževali ga bodo 6. marca v spomin na to "zgodovinsko srečanje", je besede iraškega premierja Mustafa Al Kadimija povzela avstrijska tiskovna agencija APA. Obisk Frančiška v Iraku je prvi obisk kakega papeža v Iraku in hkrati prvi obisk v tujini od začetka pandemije covida-19 za sedanjega poglavarja Katoliške cerkve. Do papeževega obiska v Iraku je prišlo, ko so se razmere v državi zaradi pandemije covida-19 spet nekoliko poslabšale.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
