Na Hrvaškem so volivci desne in leve opcije pravkar priča, kako največji politični stranki izgubljata svoja dosedanja položaja. Niti HDZ niti SDP kot najpomembnejša predstavnika teh dveh opcij namreč v prvem krogu lokalnih volitev nista dosegli podobno dobrih rezultatov kot pred štirimi leti. Končni rezultati po drugem krogu volitev lahko to nedeljo tako enim kot drugim še nekaj prinesejo, da bo mogoče reči, da so v glavnem ohranili svoje položaje. Kljub temu lahko že zdaj potrdimo, kar je bilo mogoče slutiti že v prvem krogu, in sicer da se razpoloženje volivcev spreminja.
Ljudje ne sprejemajo več velikih besed o domoljubju in jih ne zanimajo zgodovinske teme
V prvem volilnem krogu v nedeljo, 16. maja, so se najbolje odrezali nestrankarski in neodvisni kandidati. Nekateri komentatorji so v tem videli znak, da se med volivci oblikuje nova klima, da se povečuje njihovo nezadovoljstvo z dosedanjo politično elito ter da so začeli iskati nova imena in nove ljudi, ki bodo na lokalni ravni upravljali mesta in vasi, namesto da bi jim le vladali.
Volitve na Hrvaškem že vrsto let potekajo vsaka štiri leta, tretjo nedeljo v maju, na polovici mandata oblasti na državi ravni. Njihovi rezultati veljajo za najboljšo javnomnenjsko raziskavo o razpoloženju volivcev pred parlamentarnimi volitvami. Sedanja vlada HDZ in njenih koalicijskih partneric ima še tri leta časa do razpisa parlamentarnih volitev, nekateri komentatorji pa že po prvem krogu lokalnih volitev ne izključujejo možnosti, da se bo to zgodilo že prej. Najbolje bodo to pokazali rezultati nedeljskega drugega kroga lokalnih volitev.
Andrej Plenković, premier in predsednik vladajoče HDZ, je poudaril, da je stranka v prvem krogu osvojila največ položajev občinskih načelnikov ter županov mest in županij in da zato ostaja najmočnejša in vodilna politična stranka. HDZ je s smrtjo dolgoletnega zagrebškega župana Milana Bandića izgubila koalicijskega partnerja, s katerim je več kot deset let upravljala največje in najpomembnejše hrvaško mesto. Od skupno 47 predstavnikov mestne skupščine večino zdaj sestavljajo člani dveh levih opcij: 23 iz zeleno-leve platforme Možemo in pet iz SDP. HDZ ima sicer prvič možnost osvojiti položaj župana Osijeka, hkrati pa bi lahko v nedeljo izgubila Split, medtem ko na Reki tako ali tako nikoli ni imela možnosti. Če bi HDZ poleg treh največjih mest izgubila tudi nekatere od do sedaj tradicionalno njenih županij, med njima sta denimo Ličko-senjska in Šibensko-kninska županija, bi se stvari za stranko oziroma predvsem za Plenkovića precej zapletle. V stranki, ki ima vse manj možnosti za oblikovanje koalicij, pa je tako že opaziti znake nezadovoljstva.
Desne stranke na Hrvaškem iščejo novega vodjo, s Plenkovićem namreč niso zadovoljne in so že javno sporočile, da s HDZ ne bodo vstopale v koalicijo, dokler bo on predsednik stranke. Najbolj glasen je Miroslav Škoro, predsednik stranke Domovinski pokret, ki je v drugem krogu lokalnih volitev kandidat za župana Zagreba. Po napovedih naj bi ga sicer z veliko prednostjo premagal Tomislav Tomašević, kandidat platforme Možemo, na podlagi njegove dosedanje kampanje pa je jasno, da jo izkorišča za to, da bi se prikazal kot boljši kandidat, ki lahko združi vse sprte sile razdrobljene desnice.
Vse manj je pri volivcih priljubljena tudi SDP, toda če v nedeljo ohrani položaj župana Reke, bo mogoče zanjo reči, da se je na volitvah dobro odrezala. Istarski demokratski sabor (IDS), tretja stranka, ki že od razglasitve neodvisnosti države naprej zanesljivo vlada v svoji regiji, prav tako izgublja svoje dosedanje položaje in prvič ne bo imela večine v mestni skupščini, morda pa niti župana v Pulju.
Obveznega naborništva ne bo
Hrvaški premier Andrej Plenković je zanikal možnost, da bi na Hrvaškem znova uvedli obvezno služenje vojaškega roka. Da razmišljajo o vnovičnem naborništvu, je namreč dejal hrvaški obrambni minister Mario Banožić. Tudi hrvaški predsednik Zoran Milanović ni naklonjen vračanju rednega vojaškega roka. Banožić pa je dejal, da je bil narobe razumljen in da razmišljajo, kako bi zvišali število pripadnikov oboroženih sil. "Ali bo to storjeno skozi vojaški rok ali kaj drugega, so teme za razpravo," je dejal. Na Hrvaškem so obvezno polletno služenje vojaškega roka ukinili leta 2008.
To so znaki spremembe razpoloženja hrvaških volivcev, ki ne sprejemajo več velikih besed o domoljubju in jih ne zanimajo zgodovinske teme. Rezultati drugega kroga lokalnih volitev bodo torej pokazali, v kolikšni meri so te spremembe zajele hrvaško družbo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
