Andreja Kutin
Leta 1950 je cel svet proizvedel le dva milijona ton plastike. Leta 2050 naj bi proizvodnja plastike dosegla 451 milijonov ton letno, navaja poročilo, ki sta ga pripravila Economist Impact in The Nippon Foundation.
V globalnem merilu se je boj s plastiko začel šele lani - pred letom dni se je 175 držav prvič strinjalo, da bodo odpravile onesnaževanje s plastiko, kar so potrdile z oblikovanjem zavezujoče pogodbe ZN, ki bi lahko začela veljati že konec leta 2024. A samo drzna in ambiciozna pogodba ZN z obsežnimi reformami celotnega življenjskega cikla plastike lahko zaustavi svetovno krizo z odpadki, opozarjajo strokovnjaki. Ob letu osorej je jasno, da bo deplastificiranje planeta terjalo velikanski napor.
Med ključnimi ukrepi, o katerih se pogajajo države, so globalna prepoved plastičnih izdelkov za enkratno uporabo, shema "onesnaževalec plača" in davek na novo proizvodnjo plastike. Toda tudi s temi politikami obstaja precejšnja možnost, da bo pogodba prešibka, da bi krivuljo potrošnje upognila navzdol, so zapisali avtorji poročila.
Glede na trenutne trende se bo uporaba plastike od leta 2019 v državah G20 do leta 2050 skoraj podvojila in dosegla 451 milijonov ton in globalna prepoved nepotrebne plastike za enkratno uporabo, vključno s plastičnimi vrečkami, vatiranimi palčkami in palčkami za balone, bi do leta 2050 upočasnila rast porabe plastike le za 14 odstotkov. Tako imenovane sheme razširjene odgovornosti proizvajalca, ki breme nalagajo industriji, bi zmanjšale predvideno povečanje uporabe plastike s 451 na 433 milijonov ton. Celo znaten davek na "deviško" plastično smolo, surovino za izdelavo plastike, bi za le deset odstotkov znižal osnovno projekcijo do leta 2050. Skupna izvedba vseh treh ukrepov bi torej vseeno omogočila četrtinsko rast porabe plastike.
A celo ti ukrepi se soočajo s hudimi težavami: proizvajalci, trgovci na drobno, industrija in potrošniške skupine bodo verjetno nasprotovali nekaterim ali vsem ukrepom, ugotavlja poročilo Economist Impact in The Nippon Foundation.
Medtem je plastika postala del Zemljine geologije. Leta 2020 so geologi opisali sedimentne kamnine v Braziliji, ki so vsebovale s plastiko obložene pokrovčke steklenic, plastične uhane in druge smeti, vdelane v geološke plasti. Kamnine so poimenovali antropokine. Drugi znanstveniki so odkrili "plastiglomerate", ki nastanejo, ko stopljena plastika zlepi kamenje, pesek in druge naravne in umetno izdelane materiale.
"Ljudje v 20. in 21. stoletju ustvarjajo nove geološke zapise," pravi Deyi Hou, znanstvenik za prst in podzemno vodo na univerzi Tsinghua v Pekingu za Nature. Hou in njegovi kolegi so s plastično folijo prevlečene skale našli blizu potoka v mestu Hechi na Kitajskem.
