Le nekaj manj kot tri leta po tistem, ko so Združene države Amerike pod predsednikom Donaldom Trumpom odstopile od tako imenovanega iranskega jedrskega dogovora, katerega sopodpisnice so poleg uradnega Washingtona in Teherana še svetovne velesile, so se ta teden na Dunaju pričela previdna predpogajanja, kako enega od najbolj eksplozivnih svetovnih sporazumov zadnjih let obuditi od mrtvih. Hitrih rezultatov seveda ni pričakovati, a že to, da se predstavniki podpisnic sporazuma znova zberejo v istem mestu, vliva zadržan optimizem. Spomnimo, sporazum iz leta 2015 je uzakonil odpravo gospodarskih sankcij Zahoda, zlasti ZDA, v zameno za ustavitev bogatenja urana in strog mednarodni nadzor nad iranskimi jedrskimi zmogljivostmi.{infobox-quote_full}158848{/infobox-quote_full}
Diplomati ZDA, Irana, Rusije, Kitajske, Francije, Velike Britanije in Nemčije (slednje kot podpisnice v imenu Evropske unije) so zbrani v istem mestu, a ne na isti lokaciji. Delegaciji ZDA in Irana namreč bivata v različnih luksuznih hotelih v središču avstrijske prestolnice in se ne pogajata neposredno. Sporočila si pošiljata preko posrednikov iz ostalih navedenih držav. Vseeno pa so po prvem dnevu pogajanj tako iz Washingtona kot Teherana prišli signali, da so pogovori konstruktivni. Ruski odposlanec pri Mednarodni agenciji za jedrsko energijo (IAEA) Mihail Uljanov je po torkovem srečanju skupine 4+1 in ZDA, kot jo zdaj imenujejo, namreč dejal, da so udeleženci določili dve skupini visokih strokovnjakov, eno za preklic sankcij in drugo za jedrske zadeve. Strokovnjaki naj bi začeli delati v torek zvečer ter pripravili seznam sankcij, ki bi jih ZDA lahko odpravile, in seznam jedrskih obveznosti, ki bi jih Iran moral izpolnjevati. Zakaj nenavadno ime pogajalske skupine? Vse podpisnice razen ZDA so se namreč trudile, da bi rešile sporazum, le bivši ameriški predsednik Trump o tem ni hotel niti slišati.{infobox-gray}158849{/infobox-gray}
Kot na začetku vsakih pogajanj imata sprti strani diametralno nasprotna stališča: Američani v prvi vrsti zahtevajo takojšnjo zaustavitev vseh iranskih jedrskih aktivnosti, Iran pa želi najprej zagotovila o odpravi sankcij oziroma zahteva, da se ZDA prve vrnejo k sporazumu, saj so ga one nehale spoštovati. Iranski predstavnik na Dunaju Abas Aragči je po pogovorih za iransko televizijo še poudaril, da Iran ne bo privolil v ustavitev bogatenja urana do 20 odstotkov v zameno za sprostitev milijarde dolarjev zamrznjenih sredstev v drugih državah zaradi ameriških sankcij. Bela hiša je medtem nekoliko bolj spravljivo sporočila, da ne načrtujejo nobenih ukrepov proti Iranu v času pogovorov. Iran je ob tem včeraj provokativno sporočil, da so samo od januarja pridelali 55 kilogramov urana, obogatenega nad 20 odstotkov. Kar je še daleč od tiste obogatitve, ki je potrebna za izdelavo jedrskega orožja, na kar nenehno opozarja Izrael.
Ob tem pa časa za oživitev sporazuma, ki bi bil na voljo, vseeno ni na pretek. Medtem ko je v ZDA januarja prisegel novi predsednik Joe Biden, ki je bil v času sklenitve sporazuma julija 2015 podpredsednik države pod Barackom Obamo in velja za človeka kompromisov, se v Iranu čas predsedovanja izteka zmernemu Hasanu Rohaniju. Junija so namreč v Islamski republiki napovedane predsedniške volitve, na katerih Rohani zaradi ustavnih določil ne more več kandidirati. Če na volitvah zmaga pristaš trde linije, ki jo glede jedrskega sporazuma in odnosov z ZDA nasploh zagovarjajo skoraj vsemogočni verski voditelji, ajatole, in sporazum ne bo obnovljen ali sklenjen na novo, bo verjetno vsa sedanja dunajska diplomacija zaman.
