Je po Ukrajini naslednja tarča ruskega osvajalskega pohoda Pridnestrje?

Četudi ruska vojska v dobrih dveh mesecih od agresije na Ukrajino ni uspela doseči skoraj nobenega od strateških ciljev, se že nakazuje morebitno novo krizno žarišče: Moldavija oziroma njena avtonomna regija Pridnestrje. Od tam so v minulih dneh poročali o več incidentih, proruski politiki so navajali domnevni napad brezpilotnikov pri vasi Kobasna, kjer ima Rusija shranjenih 20 tisoč ton streliva in eksplozivnih sredstev, kar naj bi bilo največje skladišče streliva v Evropi, in torkovih eksplozijah, ki sta uničili antene radijskih postaj, ki oddajata ruski program. Moldavska predsednica Maia Sandu je v odziv na dogodke sklicala sejo sveta za nacionalno varnost in okrepila varnostne ukrepe.

Da ima ta 4100 kvadratnih kilometrov velika separatistična samooklicana Pridnestrska republika velik pomen v ruskih načrtih, je prejšnji petek (pomotoma?) nakazal ruski general Rustam Minekajev. Povedal je že znano, da je cilj ruske vojske v drugi fazi "posebne operacije" zavzeti celotno ukrajinsko regijo Donbas in jug Ukrajine. "To nam bo omogočilo vzpostavitev kopenskega koridorja do Krima in pridobitev nadzora nad ključnimi ukrajinskimi vojaškimi objekti, pristanišči v Črnem morju, prek katerih potekajo dostave kmetijskih in metalurških proizvodov," je dejal, pri čemer je povečal bojazni, da je na ruskem radarju tudi četrto največje ukrajinsko mesto Odesa. Toda Minekajev je še omenil, da bi nadzor nad jugom Ukrajine omogočil tudi pomoč proruskim separatistom v Pridnestrju, ki od leta 1992 nadzorujejo to območje ob meji z Ukrajino. "Nadzor nad jugom Ukrajine, to je tudi prehod do Pridnestrja, kjer prav tako opažamo primere zatiranja rusko govorečega prebivalstva," je dejal general.

Moldavija je nekdanja članica Sovjetske zveze, kjer je uradni jezik romunščina, vodi pa jo prozahodna vlada. Vojna s proruskimi separatisti na vzhodu države je izbruhnila leta 1992 in ni bila uradno nikdar končana, vendar pa je Pridnestrska republika z glavnim mestom Tiraspol nekakšna država v državi; uradni jezik je ruščina, ima svojo valuto, varnostne sile in potni list. Na referendumu leta 2006, ki ga mednarodna skupnost ni priznala, se je kar 92 odstotkov tistih, ki so oddali svoj glas, izreklo za priključitev Rusiji. Popis prebivalstva izpred sedmih let je sicer pokazal, da je med 465 tisoč prebivalci dobrih 29 odstotkov Rusov, približno odstotek manj je Moldavcev in okoli 23 odstotkov je Ukrajincev.