Kam z migranti z Lezbosa: Begunce, a zgolj mladoletne, je pripravljeno sprejeti deset držav EU, med njimi Slovenija

Vojislav Bercko
11.09.2020 19:21

Evropske države so pripravljene sprejeti 400 mladoletnikov iz pogorelega begunskega centra v Grčiji, toda to pomeni le slabe tri odstotke vseh.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Nerešljiva uganka, kam z migranti, ki so na grškem otoku Lezbosu
EPA

Požar, ki je v noči na sredo upepelil največje grško begunsko taborišče na otoku Lezbosu, je poleg vseh težav, s katerimi se spopada Grčija ob nenehnem migrantskem (na)valu, znova izpostavil solidarnost Evropske unije. Ta je ob nenehnih prepirih glede migrantske problematike kot že zadnjih nekaj let razdeljena. Zdaj je znano, da naj bi bilo begunce, a zgolj mladoletne, pripravljeno sprejeti deset držav EU, med njimi Slovenija. Število je majhno: EU je pripravljena na ozemlje zunaj Grčije spustiti le 400 migrantov, Slovenija bi bila voljna sprejeti štiri. Na Lezbosu je sicer brez platnene ali pločevinaste strehe nad glavo ostalo nekaj manj kot 13 tisoč ljudi.
Po požaru, ki je uničil močno prenapolnjen migrantski center, na otoku vladajo kaotične razmere. Več kot dvanajst tisoč migrantov je že tretjo noč zapored preživelo na prostem. Med njimi so številne družine z otroki, veliko jih nima šotorov ali kakršnihkoli ležišč. Nekateri so menda tudi znova netili požare v delih centra, ki so prestali požar, in na okoliških poljih ter napadajo policijo. Drugi so poskušali postaviti novo šotorišče kar na parkirišču bližnjega trgovskega centra. Grška vlada je zaradi vsega tega na otok poslala večje število policistov. Krepitev policijske prisotnosti je sicer usmerjena tudi v vse bolj vznemirjene in jezne prebivalce območja, ki na otoku nočejo več migrantov. "Vsi morajo proč. Nobenega centra več na Lezbosu," je za grško televizijo dejal guverner severnoegejske regije Kostas Mucuris. Lokalne oblasti tako nasprotujejo načrtom za izgradnjo začasnih šotorišč. V bližini ostankov Morie pa so lokalni prebivalci postavili cestne prepreke, s katerimi želijo onemogočiti pripravo območja na postavitev novih šotorov. "Tega ne bomo dopustili, naj stane, kar hoče," je o mnenju prebivalcev poročala nemška tiskovna agencija DPA. Strah med njimi vlada tudi zato, ker je bilo najmanj 35 migrantov pozitivnih na testiranju za novi koronavirus in se domačini bojijo nenadzorovanega izbruha virusa. Toda oblasti so kljub temu začele postavljati začasno šotorišče, v katerem naj bi namestili velik del migrantov.
Nemčija, ki je tudi sicer najbolj fleksibilna glede sprejemanja migrantov, je sporočila, da je pripravljena sprejeti del tistih, ki so ostali na Lezbosu, a le mladoletnike brez spremstva. Podobno Francija. Med deseterico držav EU je tudi Slovenija, preostale države so še Finska, Luksemburg, Belgija, Hrvaška, Nizozemska in Portugalska. Migrante je pripravljena sprejeti tudi Švica, ki sicer ni članica unije. Slovenija je takoj pripravljena sprejeti štiri mladoletnike brez spremstva, skladno s pogoji, ki jih je junija sprejela vlada. Vlada je namreč tedaj odločila, da Slovenija na podlagi delitve bremen med državami članicami EU iz Grčije sprejme štiri mladoletne prosilce za mednarodno zaščito brez spremstva, mlajše od deset let, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje mednarodne zaščite.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta