(KOLUMNA) Kostarika kot vzgled za ves svet: Narava ne more več čakati

Kostarika letos praznuje 200-letnico neodvisnosti. Ob tej priložnosti častimo spomin na svoje prednike in razmišljamo o svojih potomcih ter vabimo svet, naj praznuje z nami. Tisti, ki nas ne bodo mogli obiskati, naj to storijo tako, da pomagajo zaščititi oceane in kopna površja Zemlje, ki so vir vsega življenja.

Vlade, podjetja, skupnosti in posamezniki bi se morali obvezati k zaščiti vsaj 30 odstotkov kopnih območij in oceanov do leta 2030. Znanstveniki menijo, da je cilj 30 x 30 minimalna raven zaščite, ki je nujna, da bi preprečili katastrofalno uničenje narave in zajezili podnebne spremembe.

Toda za uresničitev tega cilja bomo morali nekaj storiti: to bo od nas zahtevalo čas, pozornost in denar. Ekonomisti ocenjujejo, da bi uresničitev tega cilja - z ohranitvijo najpomembnejših neokrnjenih območij narave na svetu in obnovitvijo ključnih uničenih habitatov - zahtevala manj kot tretjino denarja, ki ga vlade porabijo za subvencioniranje dejavnosti, ki uničujejo okolje. Spodbudno je, da je devet velikih filantropskih organizacij nedavno obljubilo, da bodo za uresničevanje cilja 30 x 30 namenile pet milijard dolarjev, kar pomeni največjo donacijo za ohranitev narave v zgodovini človeštva.

Zdaj jim morajo slediti tudi drugi. Od leta 1970 smo izgubili 60 odstotkov populacij prostoživečih kopenskih živali, skoraj tretjina svetovnih staležev rib je izkoriščana do nevzdržnih ravni. Ob uničevanju naravnih okolij se v zrak sproščajo ogromne količine emisij toplogrednih plinov, kar dodatno prispeva k podnebnim spremembam.

Res je, da se zdijo stroški ohranjanja narave visoki, zlasti v času, ko se države soočajo z negativnimi socialnoekonomskimi posledicami pandemije covida-19. Toda gre za manj kot odstotek globalnega BDP (približno 87 trilijonov dolarjev leta 2019) in malo več kot tretjino od skoraj dveh trilijonov dolarjev, kolikor jih je svet leta 2020 namenil za oboroževanje.

Poleg tega pomeni ta znesek le delček izgube, ki bi jo gospodarstva utrpela zaradi propada ključnih ekosistemov. Svetovna banka je nedavno ocenila, da bi se zaradi izgube treh ekosistemskih storitev - opraševanja, morske hrane ter lesa iz naravnih gozdov - letni globalni BDP znižal za 2,7 trilijona dolarjev.

Ker se ne moremo zanesti samo na zasebne filantrope, da bodo poravnali ta račun, potrebujemo globalne investicije, v katere morajo biti vključeni tako zasebni kot javni finančni viri. Vse države se morajo obvezati, da bodo prispevale svoj delež, članice skupine G7 pa morajo pri tem prevzeti vodilno vlogo.

Vlade bi lahko zagotovile dodatne vire financiranja, tako da bi odpravile subvencije za dejavnosti, ki dejansko škodujejo okolju, namesto da bi ga zaščitile. Države se denimo pravkar v okviru Svetovne trgovinske organizacije pogajajo o odpravi 35 milijard dolarjev vrednih letnih ribiških subvencij, s čimer bi lahko ustavili pretirani ribolov.

Pomemben del teh finančnih sredstev bi morali nameniti državam z nizkimi prihodki, ki se ponašajo z največjo biotsko raznovrstnostjo na svetu. Ozemlje Kostarike na primer pomeni le 0,03 odstotka vsega kopnega na Zemlji, vendar je dom kar petih odstotkov celotne svetovne biotske raznovrstnosti. Poleg tega bi morali velik del denarja nameniti za zaščito zemljiških pravic domorodnih ljudstev in lokalnih skupnosti, ki so najpomembnejši in najbolj stroškovno učinkoviti varuhi narave.

Narava nam bo radodarno povrnila vse, kar bomo vložili vanjo. Ekonomske koristi, ki bi jih imeli, če bi obvarovali 30 odstotkov svetovnega kopnega in oceanov, vključno z odprtjem novih delovnih mest v sektorjih, kot sta gozdarstvo in turizem, bi nedvomno odtehtale stroške v razmerju najmanj pet proti ena.

Gospodarstvo Kostarike temelji na okolju prijaznih dejavnostih, kot so na primer ohranjanje gozdov, proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov in zaščita biotske raznovrstnosti. Od 80-ih let preteklega stoletja smo obnovili posekane gozdove, naše gospodarstvo pa je realno zraslo za približno 250 odstotkov. Vzpostavili smo sistem nacionalnih parkov in zaščitenih območij, ki se raztezajo na več kot 26 odstotkih našega kopenskega ozemlja.

Kostarika je bila letos med prejemniki okoljske nagrade Earthshot. S sredstvi, ki smo ji prejeli, bomo poskusili svoje dosežke na kopnem ponoviti tudi na morju. Letos smo se že lotili ambicioznega projekta, v okviru katerega nameravamo povečati zaščitena območja z manj kot treh odstotkov svojega celotnega morskega ozemlja na skoraj 30 odstotkov, k čemur smo se kot država zavezali s podpisom pariškega podnebnega sporazuma. Želim si, da bi ta cilj uresničili še pred koncem mojega mandata.

Uresničevanje cilja 30 x 30 dobiva nov zagon. Ambiciozna koalicija za naravo in ljudi, ki jo vodijo Kostarika, Francija in Velika Britanija, povezuje več kot 70 držav, ki podpirajo ta cilj. Cilj 30 x 30 je postal ključni del najnovejšega osnutka globalnega okvira za biotsko raznovrstnost, katerega podrobnosti bodo dorekli predstavniki 196 držav, ko se bodo prihodnje leto srečali na Konvenciji ZN o biološki raznovrstnosti (CBD COP15), ki bo v Kunmingu na Kitajskem.

Toda dejanja so glasnejša od besed. Vlade, podjetja in vsi člani družbe morajo zagotoviti finančna sredstva, nujna za dosego cilja 30 x 30.

Narava je naš ultimativni vir pitne vode, hrane, čistega zraka in genskega materiala za medicino in industrijo. Pod nadzorom ima nevarne patogene in ogljik, nakopičen pod zemeljskim površjem, hkrati pa ustvarja zelena delovna mesta. Je nenadomestljiv vir človeške ustvarjalnosti ter duhovnega in duševnega zdravja.

Ljudje smo neločljivo povezani z naravo. Ker smo jo sposobni uničiti, smo tudi odgovorni za to, da jo zaščitimo. Da bomo to lahko storili, še preden bo prepozno, bi morali takoj zagotoviti potrebna finančna sredstva.