Vojislav Bercko
Črna gora, po površini (za dva tretjini Slovenije) in prebivalstvu (620 tisoč) najmanjša država nekdanje Jugoslavije, je v nedeljo doživela največji politični pretres po osamosvojitvi iz nekdanje države skupnosti Srbije in Črne gore leta 2006. Z oblasti se namreč očitno poslavlja Demokratska skupnost socialistov (DPS) predsednika Mila Đukanovića, nesporne politične številka ena v državi vse od razpada SFRJ. Njegova stranka je pod različnimi imeni vladala kar tri desetletja, 58-letni Đukanović, po Forbesovi lestvici dvajseti najbogatejši predsednik na svetu s premoženjem okoli 15 milijonov dolarjev, pa se je menjaval na premierskem in predsedniškem položaju. Zdaj je predsednik, na volitvah aprila leta 2018 je zmagal s 53,90 odstotka glasov.
Se bo Črna gora zdaj od Evrope obrnila proti Rusiji?
"Zgodila se je svoboda"
Toda ker je Črna gora po ustavi parlamentarna republika, je funkcija predsednika, podobno kot pri nas, predvsem protokolarna. Zato je udarec DPS na nedeljskih parlamentarnih volitvah za Đukanovića toliko hujši udarec. DPS je sicer po neuradnih podatkih po skoraj vseh preštetih glasovih relativna zmagovalka volitev, saj je osvojila dobrih 35 odstotkov glasov, a to pomeni le 30 mandatov v 81-sedežnem parlamentu. zato se za pravo zmagovalko šteje prosrbska in proruska lista Za prihodnost Črne gore, ki jo vodi stranka Demokratska fronta (DF), ki je prejela okoli 32,5 odstotka glasov in 27 poslanskih mandatov, a je že pred volitvami sestavila verjetno koalicijo. Opozicijski - sicer proevropski - stranki Mir je naša nacija in Črno na belem sta namreč osvojili okoli 12,5 oziroma 5,5 odstotka glasov, kar pomeni deset in štiri poslanske mandate. Po tri poslanske mandate naj bi imeli Socialdemokrati in Bošnjaška stranka, po dva pa stranka SDP, ki je bila dolga leta v koaliciji z Đukanovićevo DPS, in dve listi albanskih strank. Volilna matematika torek kaže, da bi imela prosrbska koalicija v parlamentu 41 mandatov, če pa k temu dodamo še dva poslanca odpadniške SDP, bi v miru sestavila vlado.
Odločilni vpliv Srbske pravoslavne cerkve
Letošnje volitve je v prvi vrsti zaznamoval spor med zdaj že bivšo vlado in Srbsko pravoslavno cerkvijo (SPC), ki ima v Črni gori velik vpliv. Črnogorski parlament je namreč decembra lani sprejel sporni zakon o svobodi veroizpovedi, po katerem morajo verske skupnosti dokazati, da so lastnice svojih verskih objektov še iz obdobja pred letom 1918. Že pred sprejetjem zakona so se začeli množični protesti vernikov in duhovnikov SPC, ki so prepričani, da je namen nove zakonodaje SPC odvzeti lastništvo nad verskimi objekti v Črni gori. Protesti so sprva potekali v obliki velikih cerkvenih procesij, nato pa so se marca zaradi epidemije novega koronavirusa v veliki meri končali, a se pred nekaj tedni v luči prihajajočih volitev znova začeli, tokrat v obliki tako imenovanih avtomobilskih procesij. Poleg tega se je v črnogorsko predvolilno dogajanje z vso silovitostjo vključila Srbija, in sicer s pomočjo medijev, ki so v velikanski večini pod nadzorom srbskega predsednika Aleksandra Vučića. Precejšen naj bi bil tudi vliv Rusije.
