Obenem so izjavo generalnega sekretarja Nata Jensa Stoltenberga, da bi zmaga Rusije v vojni pomenila poraz Nata, označili za dokaz, da se zavezništvo bori na strani Kijeva.
"Vsak dan izražamo obžalovanje zaradi vaj iz jedrske retorike, ki si jih voditelji zahodnih držav, vključno z ZDA in evropskimi državami, privoščijo vsak dan," je danes dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov. Dodal je, da gre za zelo škodljivo in provokativno prakso, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Po besedah Peskova Rusija "ne želi sodelovati v teh vajah in v njih tudi ne sodeluje". Tiskovni predstavnik Kremlja se je ob tem obregnil tudi ob torkovo izjavo prvega moža Nata, da bi bila zmaga Rusije v vojni v Ukrajini enaka porazu zavezništva. Na vprašanje, ali je to izjavo mogoče razumeti kot potrditev sodelovanja Nata v konfliktu v Ukrajini, je odgovoril pritrdilno.
Ruski predsednik Vladimir Putin je septembra Zahod opozoril, da je za obrambo Rusije pripravljen uporabiti jedrsko orožje. Ameriški predsednik Joe Biden je takrat dejal, da se svet sooča z največjo grožnjo jedrske katastrofe od kubanske krize leta 1962, čeprav sam dvomi, da bo Putin dejansko uporabil taktično jedrsko orožje v Ukrajini.
Putin: Rusija bi lahko obnovila dobavo plina po Severnem toku 2
Rusija je pripravljena obnoviti dobavo plina po plinovodu Severni tok 2, enemu od dveh plinovodov, ki sta ju konec prejšnjega meseca poškodovale zaenkrat še nepojasnjene eksplozije, je danes dejal ruski predsednik Vladimir Putin. Poudaril je, da je zdaj "žogica na strani Evropske unije", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Putin je med nastopom na ruskem tednu energetike v Moskvi povedal, da je plinovod Severni tok 2, ki povezuje Rusijo z Nemčijo prek Baltskega morja in je že v celoti zgrajen, mogoče popraviti, tako da bi plin lahko ponovno stekel v Evropo.
Na plinovodih Severni tok 1 in 2 so septembra potrdili štiri puščanja. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanja povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva.
Več držav je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Tudi Putin je danes ponovil, da je na plinovodih šlo za sabotažo in jo označil za dejanje mednarodnega terorizma.
Po njegovih besedah je cilj sabotaže dokončno prekiniti odnose med EU in Rusijo ter oslabiti Evropo. Zanikal je vpletenost Rusije in pri tem namignil, da bi takšno dejanje koristilo le Washingtonu.
Plinovoda Severni tok 1 in 2 povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.
V Bruslju se bo danes sicer začelo dvodnevno zasedanje obrabnih ministrov držav članic Nata. Medtem se je ob robu zasedanja že začelo srečanje kontaktne skupine za podporo obrambe Ukrajine. Pred srečanjem je Stoltenberg novinarjem povedal, da bo zračna obramba Ukrajine v prihodnje prednostna naloga zavezništva.
Ruske oblasti aretirale osem ljudi v povezavi z eksplozijo na mostu na Krim
Ruske oblasti so v povezavi s sobotno eksplozijo na mostu, ki polotok Krim povezuje s celinsko Rusijo, pridržale osem ljudi, je danes sporočila ruska varnostno-obveščevalna služba FSB.
Kasneje so sporočili še, da so preprečili dva poskusa napadov, ki naj bi jih pripravljale ukrajinske tajne službe na ozemlju Rusije, poročajo tuje tiskovne agencije.
Med osmimi osumljenci je pet ruskih državljanov in trije državljani Ukrajine oziroma Armenije. Za eksplozijo po navedbah FSB stoji ukrajinska vojaška obveščevalna služba, operacijo pa naj bi vodil njen vodja Kirilo Budanov.
V izjavi FSB navaja, da je bilo razstrelivo shranjeno v 22 zvitkih plastične folije, ki so avgusta zapustili ukrajinsko pristanišče v Odesi in potovali skozi Bolgarijo, Gruzijo in Armenijo, preden so v začetku oktobra prispeli v Rusijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Kijev uradno ni prevzel odgovornosti za eksplozijo
Na strateško pomembnem 19-kilometrskem mostu med polotokom Krim in celinsko Rusijo je v soboto odjeknila eksplozija in most močno poškodovala ter po podatkih iz Moskve terjala štiri življenja.
Novi ruski raketni napadi v Ukrajini terjali najmanj sedem smrtnih žrtev
Ukrajinske oblasti so danes poročale o novih ruskih raketnih napadih na več mest v državi. V napadu na tržnico v mestu Avdijivka je bilo ubitih najmanj sedem ljudi, še osem pa ranjenih. V obstreljevanju mesta Nikopol so bile ranjene tri osebe, rakete pa naj bi zadele tudi Zaporožje in Herson, kjer zaenkrat o žrtvah ne poročajo.
"Najmanj sedem je mrtvih in osem ranjenih zaradi jutranjega obstreljevanja Avdijivke. Rusi so zadeli osrednjo tržnico, kjer je bilo v tem času veliko ljudi," je na Telegramu zapisal guverner regije Doneck Pavlo Kirilenko.
Napade je označil za nebrzdano željo po poboju čim večjega števila ljudi in dodal, da v njih ne vidi nobene vojaške logike. Vsem prebivalcem regije, ki jo delno nadzirajo ruske sile, pa je svetoval, naj se evakuirajo, poroča BBC.
Ruske sile so danes obstreljevale tudi mesto Nikopol v regiji Dnipro, kjer so bile ranjene tri osebe, med njimi tudi šestletna deklica, je povedal tiskovni predstavnik ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega.
Ukrajinsko ministrstvo za izredne razmere je medtem sporočilo, da je v Zaporožju in okolici padlo več raket S-300. Ena je uničila stanovanjsko stavbo v predmestju, iz ruševin pa so že uspeli rešiti družino.
Prav tako je po poročanju BBC več eksplozij odjeknilo v Hersonu. Po zaenkrat še nepotrjenih podatkih naj bi se v mestu aktiviral sistem zračne obrambe.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v luči sobotne eksplozije na mostu, ki polotok Krim povezuje s celinsko Rusijo, ruske raketne napade označil za odgovor na teroristična dejanja Ukrajine. Združeni narodi so že opozorili, da bi ruski napadi na mesta po vsej Ukrajini, usmerjeni v civiliste in civilne objekte, lahko kršili vojna pravila in pomenili vojne zločine.
Ruski predsednik Vladimir Putin je dogodek označil za teroristično dejanje in odgovornost zanj pripisal ukrajinskim tajnim službam. V ponedeljek je nato Rusija izvedla raketne napade na mesta po vsej Ukrajini, v katerih je umrlo 19 ljudi. Putin je to označil za odziv na eksplozijo na mostu.
Kijev uradno ni prevzel odgovornosti za eksplozijo.
Danes so iz FSB sporočili še, da so na ozemlju Rusije preprečili dva poskusa napadov, ki naj bi jih pripravljale ukrajinske tajne službe, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
V prvem primeru naj bi preprečili napad na logistični terminal v Brjansku blizu ruske meje z Ukrajino in Belorusijo. Prijeli so 55-letnega ukrajinskega državljana, pri katerem so doma zasegli približno tri kilograme eksploziva in napravo za vzpostavljanje stikov z ukrajinsko varnostno službo.
Nuklearka v Zaporožju znova ostala brez zunanjega napajanja
Generalni direktor Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) Rafael Grossi je danes sporočil, da je jedrska elektrarna v Zaporožju še drugič v petih dneh ostala brez zunanjega napajanja. Kot je zapisal na Twitterju, potrebno energijo za varno delovanje objekta zdaj zagotavljajo dizelski generatorji.
Grossi je ob tem izrazil globoko zaskrbljenost zaradi dogajanja v največji evropski nuklearki in še enkrat več poudaril nujo za vzpostavitev varnega območja v okolici elektrarne.
Čeprav je šest reaktorjev nuklearke v Zaporožju zaustavljenih, potrebujejo elektriko za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite, vključno s hlajenjem. V primeru prekinitve zunanjega napajanja elektrarne se avtomatsko vključijo zasilni dizelski generatorji, ki imajo dovolj goriva za najmanj deset dni.
Nazadnje so bili ti zagnani v soboto, ko je bil v obstreljevanju poškodovan glavni daljnovod, ki so ga dan pozneje tehniki popravili.
Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom. Ekipa IAEA je elektrarno obiskala v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.
V drugem primeru je FSB po lastnih navedbah pridržala agenta ukrajinske varnostne službe, ki naj bi načrtoval napad z dvema prenosnima sistemoma za zračno obrambo Igla v moskovski regiji. Prav tako naj bi šlo za ukrajinskega državljana, starega okoli 50 let.
