V ruskih zračnih napadih na več mest in druge cilje po celotni Ukrajini je danes po podatkih ukrajinskih oblasti umrlo najmanj deset ljudi, približno 60 je ranjenih. Po navedbah Kijeva so ruske sile na ukrajinske cilje izstrelile 83 raket.
"Po ruskih zračnih napadih na ozemlje Ukrajine je do zdaj po vsej državi umrlo deset ljudi, približno 60 pa je bilo ranjenih," je v izjavi zapisala ukrajinska policija. Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da je Rusija danes do poldneva na Ukrajino izstrelila 83 manevrirnih raket.
Med drugim je več raket zadelo tudi ukrajinsko prestolnico Kijev, kar se je zgodilo prvič po koncu junija. Samo v Kijevu je bilo ubitih najmanj pet ljudi, več kot 50 pa je bilo ranjenih, je sporočil župan Vitalij Kličko.
V Kijevu so se danes popoldne ponovno oglasile sirene za zračni napad, so lokalne oblasti po poročanju britanskega BBC sporočile na družbenem omrežju Telegram. Kličko je že pred tem prebivalce pozval, naj še naprej upoštevajo varnostne ukrepe ter se založijo z vodo in hrano.
Ukrajinski premier Denis Šmihal je medtem sporočil, da je bilo v Kijevu in osmih drugih regijah poškodovanih 11 pomembnih infrastrukturnih objektov. "Pripraviti se je treba na začasne prekinitve komunikacij ter oskrbe z elektriko in vodo," je zapisal na družbenih omrežjih.
Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba pa je danes dejal, da je serija ruskih napadov na Ukrajino pokazala, da je ruski predsednik Vladimir Putin "obupan zaradi porazov na bojišču" po nedavnih uspehih ukrajinskih sil na vzhodu in jugu države.
"Ne, Putin ni bil 'izzvan' k sprožitvi raketnega terorja zaradi eksplozije na krimskem mostu. Obupan je zaradi porazov na bojišču in z raketnim terorjem poskuša obrniti potek vojne v svojo korist," je na Twitterju zapisal Kuleba.
Putin je danes ruske napade označil za odgovor na "ukrajinske teroristične napade" na ruskem ozemlju, potem ko je v soboto na strateško pomembnem mostu med polotokom Krim in celinsko Rusijo odjeknila eksplozija, za kar ruske oblasti obtožujejo ukrajinske tajne službe.
Rusi uporabili iranske drone? Ukrajinski predsednik: Hočejo paniko in kaos
"Sirene za zračni napad širom Ukrajine ne pojenjajo. Na žalost so mrtvi in ranjeni. Prosim, ne zapuščajte zaklonišč," je na družbenih omrežjih pozval ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski in Rusijo obtožil, da želi Ukrajino "izbrisati z obličja Zemlje". "Pazite nase in na svoje najdražje. Zdržimo in bodimo močni," je sporočil rojakom.
MZZ: Slovenija obsoja ruske napade
Slovenija je danes najostreje obsodila ruske napade na Kijev in druga mesta v Ukrajini, pri čemer je napade na civiliste označila za vojni zločin, ki ne sme ostati nekaznovan. Kot so bo tem sporočili z ministrstva za zunanje zadeve, so uslužbenci na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu na varnem, ministrstvo pa je nenehno v stiku z njimi.
Napade je ostro obsodil tudi premier Robert Golob. "Ostro obsojam današnje ruske napade na civiliste in mesta v Ukrajini. Skrajni čas je, da celotna mednarodna skupnost obsodi agresijo in da Rusija takoj zaustavi sovražna dejanja. Ukrajini in ukrajinskemu narodu še naprej stojimo ob strani," je premier Golob sporočil na Twitterju.
"Slovenija najostreje obsoja podle raketne napade ruske vojske na Kijev in druga ukrajinska mesta. Bombardiranje stanovanjskih zgradb in ubijanje nedolžnih civilistov sta vojna zločina, ki ne smeta ostati nekaznovana," pa so v odzivu na Twitterju zapisali pri Mladiki, potem ko so večja ukrajinska mesta danes pretresli ruski napadi, ki so terjali mrtve in ranjene.
Kot so ob tem še navedli, so uslužbenci slovenskega veleposlaništva v Kijevu na varnem in nepoškodovani. "Ob zvoku siren v Kijevu so se ravnali v skladu z navodili tamkajšnjih oblasti," so zapisali. Ministrstvo za zunanje zadeve skrbno spremlja razmere v Ukrajini in je neprestano v stiku z osebjem veleposlaništva, so še dodali.
Ponedeljkovi napadi so bili po besedah Zelenskega usmerjeni v energetsko infrastrukturo Ukrajine, Rusija pa da je uporabila tudi brezpilotna letala iranske izdelave.
Napade obsodil tudi generalni sekretar Nata
Obsodbi ruskih napadov, ki so danes pretresli več ukrajinskih mest po vsej državi, se je pridružil tudi generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg. Po pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom Dmitrom Kulebo jih je na Twitterju označil za grozljive in nepremišljene ter ukrajinskemu ljudstvu obljubil nadaljnjo podporo zavezništva v vojni.
Prvi mož Nata je na Twitterju zapisal, da je v pogovoru z ukrajinskim zunanjim ministrom "obsodil grozljive in nepremišljene napade Rusije na civilno infrastrukturo v Ukrajini". Obenem je ukrajinskemu ljudstvu obljubil nadaljnjo podporo Nata, vse dokler bo to potrebno.
"To jutro je težko. Opravka imamo s teroristi. Na desetine raket in iranskih šahedov (iranski droni, op. p.). Imajo dve tarči. Energetske objekte po vsej državi. Hočejo paniko in kaos, hočejo uničiti naš energetski sistem," je dejal Zelenski v videosporočilu in ob energetskih objektih kot drugo tarčo navedel ljudi.
Ruske rakete naj bi bile ob tem kršile tudi moldavski zračni prostor.
"Ukrajina je tarča raketnih napadov, imamo zaskrbljujoče informacije iz številnih mest po državi," pa se je oglasil predstavnik predsedstva Kirilo Timošenko. Ljudi je pozval, naj ostanejo na varnem.
Več napadov naj bi prizadelo tudi regijo Dnipropetrovsk. Tamkajšnji guverner Valentin Rezničenko je za obstreljevanje obtožil Rusijo.
Putin ruske napade označil za odziv na "ukrajinski terorizem"
Predsednik Rusije Vladimir Putin je ponedeljkove ruske napade označil za odgovor na "ukrajinske teroristične napade" na ruskem ozemlju.
"Po nasvetu obrambnega ministrstva in v skladu z načrtom generalštaba so bili danes zjutraj izvedeni napadi z natančnim orožjem dolgega dosega na energetske, vojaške, poveljniške in komunikacijske objekte v Ukrajini," je Putin dejal na srečanju ruskega sveta za nacionalno varnost.
Tudi odziv na morebitne nadaljnje ukrajinske napade bo zelo oster, je izjavil.
Ukrajinski napadi ne smejo ostati nekaznovani, je izjavil in omenjal tudi obstreljevanje jedrske elektrarne v Zaporožju in domnevne ukrajinske napade na jedrsko elektrarno Kursk, ki naj bi jih bile ruske sile danes preprečile.
Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da so bili cilji zračnih napadov na več ukrajinskih mest doseženi: "Napadi so dosegli svoj namen, vsi cilji so bili zadeti."
V Bruslju globoko šokirani
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je "globoko šokiran" ob ruskih napadih na civiliste v Kijevu in drugih mestih v Ukrajini. "Takšna dejanja nimajo mesta v 21. stoletju. Najostreje jih obsojam," je tvitnil in dodal, da EU stoji ob Ukrajini in da je dodatna vojaška podpora unije na poti. Nato se je oglasil še Borrellov govorec Peter Stano: "Evropska unija najostreje obsoja napade na civiliste in civilno infrastrukturo. To je nekaj, kar je v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom, nediskriminatorno ciljanje civilistov pa je vojni zločin."
Po besedah predsednice Evropskega parlamenta Roberte Metsola je "to, kar se zdaj dogaja v Kijevu, odvratno". "Spet kaže svetu, s kakšnim režimom imamo opravka: takšnim, ki napada brez razlikovanja. Takšnim, ki zliva teror in smrt na otroke," je zapisala v tvitu in dodala, da bodo odgovorni za to odgovarjali: "Ukrajina bo zmagala. Evropa ne bo gledala stran."
O eksplozijah poročajo tudi iz Žitomirja, Hmelnickega, Lvova, Ternopila, Harkiva. Poškodovana je infrastruktura, deli Lvova in Harkiva so brez elektrike, v Harkivu so težave tudi pri oskrbi z vodo. Že ponoči so poročali o novem ruskem napadu na mesto Zaporožje, ki je bilo v preteklih tednih že večkrat tarča obstreljevanja. Po navedbah regionalnega guvernerja v Zaporožju Oleksandra Starukha je bila uničena večnadstropna stanovanjska stavba, napad naj bi bil terjal žrtve.
Lukašenko: Ukrajina načrtuje napade na nas
Medtem se je oglasil predsednik Belorusije Aleksander Lukašenko in najavil, da bosta Belorusija in Rusija na zahodne meje postavili skupne vojaške enote.
"Ukrajina ne le razpravlja o napadih na ozemlje Belorusije, ampak napade tudi načrtuje," tako Lukašenko. "Razmere ostajajo napete. Eden od razlogov je, da Zahod trdi, da bo beloruska vojska neposredno sodelovala v ruski posebni vojaški operaciji v Ukrajini," je njegove izjave povzela beloruska državna tiskovna agencija Belta.
"Nato in nekatere evropske države pod vplivom lažnih zgodb preučujejo možnosti za izvedbo agresije proti Belorusiji, vključno z jedrskim napadom," je na srečanju o varnostnih vprašanjih v Minsku še dejal Lukašenko. "Zato smo se dogovorili, da bomo pričeli z nameščanjem skupne regionalne skupine oboroženih sil Belorusije in Ruske federacije."
Putin za eksplozijo na mostu na Krim krivi ukrajinske tajne službe
Vladimir Putin je v nedeljo ukrajinske tajne službe obtožil, da so krive za veliko eksplozijo, ki je dan prej odjeknila na mostu med polotokom Krim in celinsko Rusijo, in potezo označil za teroristično dejanje. Njegov zaveznik Medvedjev je ob tem pozval k uničenju odgovornih.
"Avtorji, storilci in sponzorji so ukrajinske tajne službe," je na srečanju z vodjo preiskovalnega odbora Aleksandrom Bastrikinom dejal Putin. Dodal je, da ni nobenega dvoma, da je šlo za teroristično dejanje.
V eksploziji na mostu, ki naj bi jo bil povzročil tovornjak bomba, so bili po navedbah Moskve ubiti najmanj trije ljudje, Kijev pa odgovornosti zanjo ni prevzel. Most je za rusko vojsko ključnega pomena, saj predstavlja njeno pomembno oskrbovalno linijo.
Na dogodek se je odzval tudi Putinov zaveznik in nekdanji ruski predsednik Medvedjev ter pozval k uničenju odgovornih. "Vsa poročila in sklepi so pripravljeni. Odgovor Rusije na ta zločin je lahko le neposredno uničenje teroristov," je dejal trenutni predsednik ruskega sveta za nacionalno varnost, ki bo zasedal danes.
Po oceni britanskih obveščevalnih služb bo imelo uničenje dela mostu na Krim zelo verjetno velik vpliv na sposobnost oskrbe ruskih sil v vojni z Ukrajino. Proruski guverner Krima Sergej Aksjonov je ob tem že izrazil željo po maščevanju.
Rusija je že pred tem večkrat zagrozila s hudimi posledicami, če bi si Ukrajina drznila napasti most.
Nuklearko v Zaporožju ponovno priključili na električno omrežje
Ukrajinska jedrska elektrarna Zaporožje, ki je pod nadzorom Rusije, je bila v nedeljo ponovno priključena na zunanje napajanje, ki je ključno za hlajenje zaustavljenih reaktorjev, je sporočila Mednarodna agencija za jedrsko energijo (IAEA): "Glavni daljnovod, ki omogoča zunanje napajanje nuklearke v Zaporožju in je bil poškodovan med obstreljevanjem v soboto, so tehniki uspešno popravili."
To je bil "ključni napredek", je dejal vodja agencije IAEA Rafael Grossi, a opozoril, da so razmere v jedrski elektrarni še vedno "krhke in nestabilne".
Čeprav je šest reaktorjev nuklearke v Zaporožju zaustavljenih, potrebujejo elektriko za zagotavljanje jedrske varnosti in zaščite, vključno s hlajenjem. V primeru prekinitve zunanjega napajanja elektrarne se avtomatsko vključijo zasilni dizelski generatorji, ki imajo dovolj goriva za najmanj deset dni.
V okolici jedrske elektrarne zdaj skoraj vsak dan poteka obstreljevanje, ki se mora nemudoma končati, je ob tem opozoril vodja agencije IAEA.
Grossi je v nedeljo na twitterju znova napovedal, da bo kmalu odpotoval v Rusijo, nato pa se vrnil v Ukrajino in se sestal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, da bi "zagotovil jedrsko varnost in zaščitno območje okoli nuklearke". V Kremlju so nato potrdili, da se bosta Grossi in Putin sestala v torek v Sankt Peterburgu.
Jedrska elektrarna v Zaporožju je od marca pod ruskim nadzorom, obstreljevanje v okolici objekta pa od takrat vzbuja strahove pred jedrsko nesrečo. Ekipa IAEA je elektrarno obiskala v začetku septembra, več članov ekipe agencije pa je ostalo na njenem območju.
Bruselj podaljšuje začasno zaščito za Ukrajince do marca 2024
Direktiva o začasni zaščiti za begunce, ki bežijo pred rusko agresijo v Ukrajini, bo v veljavi vsaj do marca 2024, je danes sporočila evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson. Obenem se po novem tistim, ki se vrnejo v Ukrajino, ne bo treba odjaviti od začasne zaščite. Tako bodo ob vrnitvi v EU znova upravičeni do podpore.
Kot je povedala Johansson, EU že od začetka ruske invazije na Ukrajino pred skoraj osmimi meseci nudi takojšnjo zaščito tistim, ki se zatekajo v unijo. V rekordnem času je prvič v zgodovini sprožila direktivo o začasni zaščiti, ki posameznikom omogoča podporo pri iskanju namestitve, dostop do zdravstvene oskrbe, izobraževanja in evropskega trga dela. Tovrstne zaščite je trenutno deležnih 4,2 milijona Ukrajincev, je dejala komisarka.
"Danes bi rada sporočila, da bo direktiva o začasni zaščiti veljala najmanj do marca 2024," je poudarila. Po njenih besedah tudi današnji ruski napadi na Ukrajino kažejo, da je pomembno, da EU še naprej sprejema tiste, ki bežijo. Podaljšanje je po besedah komisarke avtomatično in ne potrebuje potrditve članic.
Poleg tega se tistim, ki se za daljše obdobje vračajo v Ukrajino, ne bo treba več odjavljati od začasne zaščite. O tem bodo morali zgolj obvestiti nacionalne oblasti članice EU, v kateri so. "Tako bo lažje, če bodo morali znova bežati," je pojasnila komisarka.
Če se bodo vrnili v Ukrajino, ne bodo več upravičeni do pravic, ki jim pripadajo v okviru začasne zaščite. Bodo pa ohranili registracijo, je še dodala.
EU je obenem danes zagnala posebno platformo, v okviru katere bodo Ukrajinci lažje našli delo v uniji. Zaenkrat v platformi sodeluje pet držav članic, tudi Poljska, v kateri je nastanjenih največ ukrajinskih beguncev.
