Boris Jaušovec
Pri Pavlovi hiši so kulturnemu poletju na široko odprli vrata. V sklopu štajerskega festivala Hochsommer/Visoko poletje so v soboto odprli tri velike razstave, in to na treh lokacijah. Začelo se je v nekdanji carinarnici na slovenski strani v Gornji Radgoni z odprtjem razstave Touch Nature, ki preizprašuje človekov odnos do narave.
Čez Trg Evrope na most čez Muro
Na razstavi, ki prinaša slike, fotografije, skulpture, instalacije in videe, sodeluje več kot 30 umetnikov, največ seveda iz Avstrije in Slovenije. Kuratorka je Sabine Fellner, sokurator pa David Kranzelbinder iz Kulturnega društva člen sedem za Slovence na avstrijskem Štajerskem oziroma iz njegove Pavlove hiše.
Fellnerjeva je dejala: "Človek je s svojimi posegi na Zemlji povzročil nepovratne posledice, postal je geološki faktor, za to dobo pa so znanstveniki skovali poseben izraz: antropocen. Umetniki, ki so svoje stvaritve izdelali s pomočjo biologov, klimatologov, antropologov ... nas opozarjajo, da narava brez človeka lahko preživi, človek pa brez nje ne." Razstava je sicer del iniciative avstrijskega zunanjega ministrstva. Pri tem se je Avstrijskemu kulturnemu forumu v Ljubljani pridružil slovenski kulturni center z Dunaja Skica. Zato sta na odprtju spregovorila tudi predstavnika veleposlaništev na Dunaju in v Ljubljani. Barbara Kramžar s slovenske ambasade in Kristof Grabmayer-Keri z avstrijske sta na predvečer obletnice katastrofalnih poplav v Sloveniji oba opozorila na medsosedsko sodelovanje in solidarnost ob katastrofah. Avstrija je ob lanskih poplavah Sloveniji zelo pomagala, Avstrijec pa je omenil, kako je pred letom dni slovenski gasilec tvegal življenje in iz poplavnih voda kampa v Rečici ob Savinji rešil avstrijskega otroka. O sodelovanju čez Muro, kjer avstrijsko Radgono in slovensko Gornjo Radgono povezuje Most prijateljstva, je spregovorila Mateja Fišinger iz gornjeradgonske razvojne agencije Pora: "Sodelovanje med obmejnima mestoma se je v zadnjih desetletjih zelo okrepilo na kulturnem, gospodarskem in tudi administrativnem področju." Spomnila je, da sta letos mesti prostora pred mostom poimenovali Trg Evropa oziroma Europaplatz, občini pa sta minuli mesec podpisali še Listino o evropskem teritorialnem sodelovanju.
Strogo nadzorovana linija
Več kot sto obiskovalcev se je nato čez most peš odpravilo še na ogled dela razstave v nekdanji avstrijski carinarnici, nato še v Pavlovo hišo. Tja je do večera gotovo prišlo še enkrat toliko obiskovalcev, saj jih je čakala otvoritev še dveh zanimivih razstav. Prva nosi naslov Punk.Subkultura.Socializem, druga pa Res Publica. O prvi, ki so jo postavili na galeriji Pavlove hiše - v pritličju je Res Publica - je spregovorila Marina Gržinić: "Punk, pri čemer je bil prvi koncert Pankrtov že leta 1977, le dve leti po pojavu Sex Pistolsov v Veliki Britaniji, je v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji zahteval uresničitev tistega, kar je socializem že imel zapisano, in zahteval je drugačno zgodbo, drugačen izraz in drugačno individualnost. Letos imamo tudi 40. obletnico razkritja LGBT-skupnosti v Sloveniji. Tako punk kot LGBT-skupnost sta se v Sloveniji zgodila prej kakor v Avstriji." Razstava punkovskih fotografij, ki je sicer povzetek razstave Slovenski punk in fotografija pred časom v Cankarjevem domu v Ljubljani, je po besedah Gržinićeve "... živi arhiv, prihodnost tega, kar fotografija zmore." Na odprtju je večina sodelujočih fotografov - Tone Stojko, Damjan Kocjančič, Bojan Radovič in Vojko Flegar - obiskovalcem osebno razložila genezo svojih fotografskih del.
Kot omenjeno, so hkrati odprli še razstavo Res Publica, na kateri tudi sodeluje skoraj dvajset umetnikov, ki načenjajo teme, kot so seveda narava, pa femicid, protestna gibanja, pandemije, javni prostor, komemoracijska besedila ... Če smo že pri tem, omenimo instalacijo avstrijskega kolektiva Memorial Kärnten/Koroška, ki problematizira zavajajoči spominski napis v središču Celovca, kako da so po vojni partizani odvlekli nekaj Korošcev v tedanjo Jugoslavijo. Razstavo Res Publica je sicer uvedlo literarno branje avstrijske pisateljice Natasche Gangl z naslovom Kučnytza, kača v liniji. To je pripoved o katastrofalni regulaciji in vnovični naturalizaciji mejnega potoka Kučnica/Kutschenitza med avstrijsko Štajersko in slovenskim Prekmurjem z vsemi paradoksi nekoč strogo nadzorovane meje vred.
Povejmo še, da je odprtje pospremil avstrijsko-ameriški trio Kinky Muppet, večerni koncert v čudovitem ambientu pred Pavlovo hišo pa je ponudil slovenski bend Širom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
