Madžarska je nedavno razširila svoj sistem skrajšanega vizumskega postopka na osem držav, vključno z Rusijo in Belorusijo, na kar so se danes z zaskrbljenostjo odzvali v Evropski ljudski stranki (EPP). Njen vodja Manfred Weber je opozoril na "resne varnostne pomisleke". Evropska komisija pa bo od Budimpešte zahtevala pojasnila.
Madžarski premier Viktor Orban je ta mesec podpisal odlok, s katerim je njegova država svoj sistem skrajšanega postopka za pridobivanje dokumentov za bivanje in delo razširila na skupno osem držav, med katerimi sta tudi Rusija in Belorusija. Doslej je ta sistem veljal le za državljane Srbije in Ukrajine.
Na potezo madžarske vlade se je danes v pismu predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu z zaskrbljenostjo odzval vodja največje politične skupine v Evropskem parlamentu Manfred Weber, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Med drugim je opozoril, da je takšen mehanizem "zelo vprašljiv in vzbuja resne varnostne pomisleke". Nova pravila bi namreč po njegovem lahko omogočila vrzeli za izvajanje vohunskih dejavnosti, saj bodo ruski državljani lažje vstopili v EU in se premikali po schengenskem območju. Weber je menil, da "ni jasne potrebe po tako širokem in nereguliranem mehanizmu za ruske in beloruske delavce".
Ob tem je v pismu Michelu pozval k resni razpravi na to temo na naslednjem zasedanju voditeljev članic EU. Tudi slednjim je namenil poziv, naj "sprejmejo najstrožje ukrepe za takojšnjo zaščito integritete schengenskega območja". Na potezo Madžarske se je danes odzvala tudi Evropska komisija, ki je sporočila, da bo stopila v stik z oblastmi v Budimpešti in zahtevala pojasnila.
Orban je sicer ta mesec razburjenje v Bruslju in več evropskih prestolnicah povzročil že s svojo samooklicano "mirovno misijo", v okviru katere je med drugim obiskal tudi Moskvo, in navedbami o provojni politiki EU.
