Novemu koronavirusu ni mar za državne meje ali "velike, lepe" mejne pregrade, medtem ko se hitro širi iz ene države v drugo. Enako bi lahko rekli za gospodarske posledice, ki mu sledijo. Že od samega začetka je jasno, da je pandemija covida-19 globalni problem, ki zahteva globalno rešitev. V razvitih gospodarstvih v svetu bi moralo biti sočutje zadosten motiv za podpiranje multilateralnega odziva. Toda ukrepanje na svetovni ravni je tudi stvar lastnega interesa. Dokler pandemija pustoši po svetu, pomeni povsod grožnjo - tako epidemiološko kot gospodarsko.
Posledice covida-19 v državah v razvoju in v vzponu so se šele začele kazati. Obstajajo dobri razlogi za prepričanje, da bo pandemija te države prizadela veliko huje kot razvita gospodarstva. Ne nazadnje ljudje v državah z nižjimi prihodki običajno živijo bližje drug drugemu. Večji delež prebivalstva ima predhodne zdravstvene težave, zaradi katerih so bolj ranljivi za covid-19. In zdravstveni sistemi teh držav so še slabše pripravljeni na obvladovanje epidemije kot tisti v razvitih gospodarstvih (ki prav tako komajda delujejo, kot je treba).
Poročilo Konference ZN za trgovino in razvoj (UNCTAD) s 30. marca ponuja zgodnji pogled na to, kaj čaka države v vzponu in v razvoju. Gospodarska rast najbolj uspešnih med njimi temelji na izvozu, ki je zdaj, ko je svetovno gospodarstvo v krču, skoraj povsem ustavljen. Nobeno presenečenje ni, da strmo upadajo tudi obseg globalnih investicij ter cene surovin, kar nakazuje na to, da so pred izvoznicami naravnih virov težki časi. To dogajanje se že odraža v razponu donosa suverenega dolga držav v razvoju. Mnoge vlade bodo imele velike težave s tem, da bodo pod razumnimi pogoji refinancirale dolg, ki zapade v odplačilo letos, če jim bo to sploh uspelo.
Posledice covida-19 v državah v razvoju in v vzponu so se šele začele kazati
