Miljardne obljube vojaške pomoči

V znak podpore Ukrajini, ki od lanskega februarja bije vojno z rusko agresijo, so se včeraj zunanji ministri držav članic EU, zavoljo varnostnih razlogov nenapovedano, sestali v Kijevu. To je bilo za nekatere zgodovinsko srečanje, saj so se prvi ljudje zunanje politike sedemindvajseterice prvič sploh srečali zunaj meja EU. Toda visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrrel je, ko je sklical sestanek v ukrajinski prestolnici, na družabnem omrežju X zapisal, da "prihodnost Ukrajine leži znotraj EU". Moskvi pa je sporočil: "Vaše rakete in droni nas ne bodo prestrašili." Pred začetkom se je ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba po poročanju slovenske tiskovne agencije STA zahvalil za tak znak podpore: "To je zgodovinski dogodek, saj svet za zunanje zadeve prvič v zgodovini zaseda zunaj svojih sedanjih meja, vendar znotraj prihodnjih meja EU." Minister je pozdravil tudi ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski.

Borrell je poudaril, da na neformalnem zasedanju ne bodo sprejemali pomembnejših odločitev, ampak le preučevali in razpravljali o možnih načinih, kako lahko EU še naprej podpira Ukrajino: "Ta vojna ima resne posledice za cel svet, za nas Evropejce pa je eksistencialna grožnja." Tema srečanja je bil med drugim Borrellov predlog Ukrajini zagotoviti dolgotrajnejše financiranje za vojaško pomoč, da bi ji omogočili dobavo sodobnih bojnih letal in raket. Zato naj bi EU od leta 2024 do konca 2027 Ukrajini letno namenila pet milijard evrov. In to iz sklada, ki se imenuje Evropski mirovni fond (EPF). Končne odločitve o tem včeraj še niso sprejeli, Kuleba je le dejal, da bo dogovor o petih milijardah evrov za prihodnje leto sprejet do konca leta. Sicer pa je EU Ukrajini v letu in pol vojne že namenila 25 milijard evrov vojaške pomoči, še 85 milijard evrov pa za civilne in humanitarne namene. Na srečanju so ministri govorili tudi o perspektivi ukrajinskega članstva v EU, potem ko je država junija lani dobila status kandidatke. Vseh zunanjih ministrov sicer ni bilo v Kijevu, opazno sta manjkala madžarski in poljski minister, Peter Szijjarto in Zbigniew Rau. Razlogi za neudeležbo prvega niso znani, drugi pa je menda zbolel za covidom-19.

Iz slovenskega zunanjega ministrstva so po ministrskem vrhu sporočili, da je slovenska zunanja ministrica Tanja Fajon povedala: "Slovenija je postala opazovalka v Varnostnem svetu ZN. Prizadevali si bomo za dolgotrajen in pravičen mir v Ukrajini, za ponovno vzpostavitev ozemeljske celovitost ter da bodo ruski režim in vsi krivci za to vojno odgovarjali." Potrdila je zavezanost Slovenije članstvu Ukrajine v EU, vendar morajo pogajanja steči sočasno z reformnim procesom, še posebej pri vladavini prava in boju proti korupciji: "Odločno podpiramo širitev EU, ne samo na Ukrajino, Gruzijo in Moldavijo, ampak tudi na države Zahodnega Balkana, če želimo doseči mir in stabilnost na naši celini." Ministrica je še izpostavila, da morajo biti vsi ukrepi in podpora Ukrajini vzdržni za slovensko gospodarstvo in ljudi. Ko se je ministrom pridružil predsednik Zelenski, se mu je zahvalila za ukrajinsko solidarnost in pomoč ob nedavnih ujmah v Sloveniji.

Popoldne je ministrica obiskala pisarno Ustanove za krepitev človekove varnosti ITF s sedežem v Ljubljani, ki je bila v Kijevu ponovno odprta letos septembra.