Na črni celini še strah pred večanjem revščine

Vse afriške države imajo potrjen vsaj en primer okužbe. Na pogled ne tako skrb vzbujajoče številke ne razkrivajo dejstva, da je zdravstvena oskrba v nekaterih državah slaba, sledenje okužbam v državah v razvoju pa je lahko vprašljivo. Po pogovoru z Gambijcem Ametom Faalom gre zaznati skrb prebivalcev pred množičnim širjenjem virusa in posledično poglabljanjem revščine v tej najmanjši afriški državi.
Z Ametom Faalom, čigar brat je poročen s Slovenko, v Gambiji pa sodeluje s slovensko-gambijsko organizacijo, ki gambijskim otrokom omogoča šolanje v vasi, nekaj kilometrov oddaljeni od glavnega mesta Banjul, smo se o novem koronavirusu prvič pogovarjali 21. aprila. Takrat so v deželi nasmejanih ljudi, kot Gambiji, državi z 2,3 milijona prebivalci na zahodu Afrike, našteli deset okuženih z novim koronavirusom. "Vsi okuženi so prišli iz Evrope ali Azije. Eden iz Anglije, dva iz Francije, eden, ki je umrl, iz Bangladeša, pet iz Združenih arabskih emiratov," nam je takrat podrobno našteval Faal, ki vseskozi sledi svetovnemu dogajanju in se je za zelo razgledanega izkazal že med tritedenskim obiskom pisca teh vrstic v Gambiji. Navijač Chelsea je takrat vedel, da iz Maribora prihaja klub, ki občasno igra v ligi prvakov.

Eksponentna rast števila okužb

Iz Senegambije, turistične ulice v bližini najbolj naseljenega mesta Serekunda, kjer je koordinator humanitarne organizacije, sodeluje s slovenskimi prostovoljci in kjer sicer živi, se je v času, ko so prihodi prostovoljcev prekinjeni, odpravil v domačo ribiško vas Barra na severu države, nedaleč od meje s Senegalom, ki obkroža podolgovato državo z mogočno reko Gambijo v sredi in Atlantskim oceanom ter peščenimi plažami na zahodu. Že takrat, ob začetku epidemije v državi, je Gambija zaprla letališča in meje ter omejila prihode na tržnico. Vedno prepolni avtomobili, kombiji in trajekti so bili takrat napol prazni. "Neproduktiven sem, sedim doma," je potožil. Pa čeprav je za Gambijce značilno, da radi posedijo ob ataji, čaju, ki ga vseskozi kuhajo v družbi in so brezskrbni, "no stress Gambia" je njihov slogan.
Faal je še povedal, da se mnogi domačini ne držijo pravil in ukrepov: "Ne spoštujejo jih vsi. Nekateri sploh ne verjamejo, da virus obstaja." V pretežno muslimanski državi, del prebivalstva je tudi katolikov, so zaprli mošeje in cerkve. S 24. aprilom so muslimani, med te spada tudi Faal, začeli 30-dnevni post. Faal nam je takrat napisal, da se boji, da se bo pandemija zaključila prav v Afriki, kot svari Mednarodna zdravstvena organizacija (WHO). Da je bila ta skrb upravičena, potrjuje eksponentna rast števila okužb na črni celini v zadnjih treh tednih. 21. aprila je bilo v Afriki 3000 potrjenih primerov novega koronavirusa, zdaj je okužb 72.391.

Virus se po Afriki širi kot nor

V petek bo v Gambiji minilo prvih 45 dni izrednega stanja, vlada bo to stanje skoraj zagotovo podaljšala za dodatnih 45 dni, nam je zaupal Faal. Meje, šole, mošeje in cerkve so še vedno zaprte. Javno združevanje je prepovedano, javni promet deluje, a so prevozna sredstva še vedno skoraj prazna. Ljudje morajo nositi maske na javnih površinah, umivajo si roke, rokovanje je prepovedano. Gambija je imela do včeraj 23 potrjenih primerov okužbe s covidom-19 in eno smrtno žrtev. Če bi se število okužb drastično povečalo, bi to gambijskemu zdravstvenemu sistemu predstavljalo velike težave. "Najprej je za zdravljenje na vrsti tisti, ki pride prvi, ne tisti, ki zdravljenje najbolj pričakuje oziroma potrebuje," se spomnim stavkov študentke mariborske medicinske fakultete izpred mesecev, ki je kot prostovoljka delala v bolnišnici v Banjulu. Ob tem je treba dodati, da je zdravstvo plačljivo, čeprav so zneski posegov in oskrbe na videz nizki, si jih večina prebivalstva ne more privoščiti.
V sosednjem Senegalu, ki obkroža Gambijo in od koder migrira veliko ljudi, so zaznali 2189 primerov. Nekdanja francoska kolonija ima skoraj 16 milijonov prebivalcev. V ponedeljek bodo v Senegalu začeli sproščanje ukrepov, odpirajo se šole, tržnice in poslovni objekti, a ostajata policijska ura in zapovedana socialna distanca, pove Faal. "Ljudje so presenečeni, da se ukrepi sproščajo, saj število okuženih iz dneva v dan tudi v Senegalu narašča. Koronavirus se po Afriki širi kot nor," je zaskrbljen Faal, ki je pred kratkim opravil šolanje na šoli za turizem in potovanja.
Pravi, da v teh dneh, ko gre h koncu post muslimanov, ulice Gambije niso prazne: "Ljudje so na ulicah, delajo. Če ne bodo delali, ne bodo imeli kaj jesti. Veliko ljudi tukaj je revnih, kar dnevno zaslužijo, porabijo za hrano. Država pomaga, a premalo." Povprečna plača v eni revnejših držav Afrike je med 30 in 50 dolarji na mesec. Nekaj denarja zaslužijo tudi s turizmom, tega zdaj ni, zato se Faal boji še poslabšanja socialnih razmer v državi.