Na predsedniških volitvah v Venezueli zmagal Maduro

STA
29.07.2024 06:36

Vladavino Madura je zaznamovala vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Reuters

Na nedeljskih predsedniških volitvah v Venezueli je glede na delne izide, ki jih je danes objavil volilni svet, zmagal sedanji predsednik Nicolas Maduro. Po 80 odstotkih preštetih glasovnic je Maduro prejel 51,2 odstotka glasov, njegov glavni tekmec, opozicijski kandidat Edmund Gonzalez Urrutia pa 44,2 odstotka.

Venezuelska opozicija trdi, da je pri štetju glasov prišlo do obsežnih nepravilnosti, in je že napovedala, da bo izpodbijala izid.

Opozicija je na volišča po vsej državi po poročanju britanskega BBC poslala na tisoče opazovalcev, da bi lahko objavila svoje štetje glasov. Vendar je tiskovna predstavnica opozicije sporočila, da so bili njihovi opazovalci na številnih voliščih prisiljeni oditi. Opozicija je tudi pozvala podpornike, naj v odločilnih urah po zaprtju volišč budno spremljajo volišča in preverjajo postopek štetja glasov.

Ankete so sicer prepričljivo zmago na volitvah, na katerih se je za položaj potegovalo enajst kandidatov, napovedovale Urrutii. 61-letni Maduro je v nedeljo ob oddaji glasu obljubil, da bo spoštoval volilni izid, v kar pa mnogi dvomijo.

Maduro je predsednik postal po smrti Huga Chaveza, ki je državo vodil od leta 1999, pred smrtjo zaradi raka leta 2013 pa je Madura izbral za svojega naslednika.

Vladavino Madura je zaznamovala vsesplošna kriza ob propadanju državne naftne industrije, porast revščine in avtoritarnosti, ameriške sankcije in množičen beg prebivalcev iz države. Da bi se obdržal na oblasti, se je zatekal k vse bolj avtoritarnim prijemom, njegovo ponovno izvolitev leta 2018 pa so v številnih državah, zlasti na Zahodu, označili za nelegitimno.

Tudi letos so predvolilno kampanjo zaznamovale sporne poteze oblasti. Državne institucije so namreč vodji opozicije Marii Corini Machado preprečile udeležbo na volitvah zaradi obtožb o korupciji, ki jih je sama označila za absurdne, številni opazovalci pa kot sporen manever Madurovega režima.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta