To kaže analiza agencije AFP, ki so jo naredili na podlagi podatkov ameriškega Inštituta za preučevanje vojne (ISW). Tako so ruske sile prejšnji mesec zavzele območje, ki je veliko kot Singapur, v oktobru pa so prevzele nadzor nad 610 kvadratnimi kilometri ukrajinskega ozemlja.
Kar 90 odstotkov napredka so pretekli mesec ruski vojaki ustvarili v ukrajinski pokrajini Doneck, kjer se nahaja pomembno železniško in cestno vozlišče Pokrovsk. Ukrajinska vojska tako zdaj nadzira manj kot tretjino te regije, 1. januarja letos pa je imela pod nadzorom več kot 40 odstotkov Donecka. V zadnjih tednih so ruske enote zavzele več območij južno in vzhodno od Pokrovska in se mu približale na manj kot pet kilometrov.
Napredovanje ruskih sil je sicer dobilo pospešek konec letošnje pomladi. Vključno z novembrom so zavzele več kot 3500 kvadratnih kilometrov ukrajinskega ozemlja, kar je šestkrat več kot v celotnem letu 2023. Največ ozemlja so sicer ruske sile zavzele marca 2022, ko je pod nadzor Moskve padlo več kot 45 tisoč kvadratnih kilometrov, a so ukrajinski vojaki nato v protiofenzivi Ruse potisnili z večjega dela zasedenega ozemlja. Sicer pa so od začetka vojne 24. februarja 2022 do 30. novembra 2024 Rusi skupno zavzeli 68 tisoč kvadratnih kilometrov ozemlja. Vključno s Krimom, ki ga je Rusija priključila že leta 2014, zdaj nadzira Moskva 18,4 odstotka ukrajinskega ozemlja.
Težave z dezerterji
Ameriški tednik Newsweek piše, da je samo letos iz ukrajinske vojske pobegnilo 60 tisoč vojakov, od začetka vojne pa že več kot 100 tisoč. Gre za podatke o številu odprtih primerov pobegov, ker teh je bilo še več, vendar pa v omenjene podatke niso všteti tisti, ki so se vrnili na svoj položaj. V Washingtonu so Ukrajini predlagali, da še zniža spodnjo starostno mejo za vpoklic vojakov v oborožene sile na 18 let. Letos je sicer Kijev že znižal mejo za vpoklic s 27 na 25 let, a v ZDA menijo, da bi morala biti meja še precej nižja. A iz urada ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega so sporočili, da bi bil tak ukrep brezpredmeten, saj da imajo še več težav z oborožitvijo vojakov, ker vojaška pomoč Zahoda prihaja prepočasi. "Ukrajini zaradi zamud pri dobavi orožja že tako primanjkuje opreme za vojake, ki so že mobilizirani," je povedal predsednikov svetovalec Dmitro Litvin.
Kuleba: Če se bo tako nadaljevalo, bomo izgubili vojno
O podobni temi je v zadnjih dneh za časnik Financial Times govoril nekdanji šef ukrajinske diplomacije Dmitro Kuleba. "Ali imamo danes sredstva in orodja, da lahko obrnemo stanje in spremenimo potek dogodkov? Ne, nimamo. Če se bo tako nadaljevalo, bomo izgubili vojno," je opozoril.
Povedal je, da na bojišču stanje res ni dobro, da pa je bilo leta 2022 še slabše. "To, kar sovražim v pogovorih z evropskimi in ameriškimi sogovorniki, je, da vsi sprašujejo, kaj je Ukrajina pripravljena storiti, kaj je Ukrajina pripravljena sprejeti. Ljudje, najprej najdite odgovor na vprašanje, kaj je Putin pripravljen sprejeti, saj od tam prihaja vojna," pojasnjuje Kuleba in nadaljuje: "Njegov cilj je jasen. On mora razgraditi ukrajinsko državo, na tak ali drugačen način ... Zakaj bi vzel samo del, če lahko na koncu vzame vse? To je njegova logika."
