V Nemčiji so se natanko ob 18. uri zaprla volišča, na katerih je imelo okoli 60 milijonov volilnih upravičencev odločati, katera stranka oziroma koalicija bo naslednja štiri leta vodila državo. In predvsem, kdo bo nasledil kanclerko Angelo Merkel (CDU), ki se po 16 letih poslavlja s položaja. Uradni izidi bodo znani pozno zvečer, ker je bila volilna udeležba visoka (višja kot leta 2017) in ker je kar okoli 40 odstotkov ljudi glasovalo po pošti.
Krščanski demokrati odhajajoče kanclerke Angele Merkel so na volitvah danes utrpeli velike izgube in dosegli najslabši rezultat od leta 1949. Konservativno unijo in njenega kanclerskega kandidata Armina Lascheta naj bi podprlo od 24 do 25 odstotkov volivcev, kar je okoli sedem odstotnih točk manj kot pred štirimi leti. "To bo dolg volilni večer in sedaj še ne morem povedati, kdo bo na koncu v prednosti," je v prvem odzivu povedal generalni sekretar CDU Paul Ziemiak. Tudi na Bavarskem naj bi sestrska CSU s 33 odstotki podpore dosegla najslabši rezultat po letu 1949, poroča tednik Spiegel na svoji spletni strani.
Na drugi strani je socialdemokratom s kanclerskim kandidatom Olafom Scholzem uspelo okrepiti podporo. Medtem ko so leta 2017 osvojili 20,5 odstotka glasov, naj bi danes dobili od 25 do 26 odstotkov. Generalni sekretar SPD Lars Klingbeil v teh številkah že vidi mandat za sestavo vlade. "Vedno smo vedeli, da bo tesna tekma. Vedeli smo, da bo tesen volilni boj," je povedal za ZDF. "Ampak jasno je, da SPD ima mandat za sestavo vlade. Želimo si, da Olaf Scholz postane kancler," je poudaril.
Okrog 15 odstotkov naj bi bili prejeli Zeleni, s čimer so skoraj podvojili podporo v primerjavi z zadnjimi volitvami, ko so osvojili 8,9 odstotka glasov. Skrajno desna Alternativa za Nemčijo (AfD) in liberalci (FDP) so osvojili po 11 oziroma 12 odstotkov. Ostale glasove so si razdelile manjše stranke.
Kdo in kako bo sestavil koalicijo ostaja odprto vprašanje
Zaenkrat pa ostaja odprto vprašanje, ali bo v nemškem parlamentu tudi v novem mandatu šest strank. Levica naj bi namreč osvojila pet odstotkov glasov, s čimer bi le za las ostala v parlamentu. Meja za vstop v bundestag je namreč pri petih odstotkih.
Glede ocenjeno razdelitev sedežev v parlamentu bi lahko Scholz poskusil sestaviti koalicijo z Zelenimi in FDP. Manj verjetna je leva koalicija SPD, Zeleni in Levica, saj najverjetneje ne bi imeli dovolj sedežev v parlamentu, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Na drugi strani bi lahko tudi Laschet poskusil sestaviti svojo koalicijo z Zelenimi in FDP, kar se je poskušalo že po zadnjih volitvah leta 2017.
CDU bo poskušala oblikovati koalicijo
Vodja krščanskih demokratov (CDU) Armin Laschet je danes kljub negotovem rezultatu na parlamentarnih volitvah v Nemčiji napovedal poskus oblikovanja koalicije. Priznal je tudi, da ni zadovoljen z rezultati volitev. Glede na vzporedne rezultate osrednjih nemških televizij je konservativna unija sicer tik za socialdemokrati.
Laschet je v prvem odzivu po volitvah napovedal, da bo Nemčija prvič v svoji zgodovini imela koalicijo iz treh strank. "Mi kot unija smo dobili od volivcev jasno nalogo. Glas za unijo je glas proti levo usmerjeni vladi. Zato bomo naredili vse, da oblikujemo vlado pod vodstvom unije," je dejal.
Scholz: Državljani si želijo da sem prihodnji kancler države
Socialdemokrat (SPD) Olaf Scholz se vidi kot prihodnji kancler Nemčije. V prvem odzivu po današnjih parlamentarnih volitvah je rezultat SPD označil za velik uspeh, saj si volivci po njegovem mnenju želijo, da pride do menjave v vladi.
"To bo dolg volilni večer, to je gotovo," je dejal kanclerski kandidat. "Ampak še nekaj je gotovo. Da so številne državljanke in državljani obkrožili SPD, ker si želijo menjave v vladi. In ker si želijo, da je prihodnji kancler te države Olaf Scholz," je poudaril.
Zeleni: "Želimo si vladati"
Kanclerska kandidatka Zelenih Annalena Baerbock je danes po volitvah v Nemčiji priznala, da so kljub zgodovinsko najboljšem rezultatu zgrešili želeni cilj, da bi postali najmočnejša sila v Nemčiji. "Želeli smo si več. Tega nismo dosegli, tudi zaradi lastnih napak ob začetku volilne kampanje, mojih napak," je priznala.
Kljub temu je prepričana, da je stranka dobila mandat za sooblikovanje prihodnosti. Nemčija po njenem potrebuje preporod in podnebno vlado, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Njen kolega na čelu stranke Robert Habeck je ob tem danes nakazal, da je stranka odprta za vsa možna koalicijska pogajanja. Prepričan je, da imajo Zeleni dobro možnost, da bodo del nove vlade. "Želimo si vladati," je poudaril.
Vzporedni izidi obeh televizij so osnovani na anketiranju volivcev ob njihovi oddaji glasov. Pri tem niso upoštevali glasov, ki so jih volivci oddali po pošti. Začasne uradne rezultate bodo predvidoma objavili po polnoči.
Novi parlament mora imeti konstitutivno sejo v 30 dneh po volitvah. Novega kanclerja pa bodo potrjevali šele po končanju koalicijskih pogajanj. Do takrat bo tekoče posle opravljala Merklova. 67-letnica je na čelu nemške vlade od novembra 2005, konec leta 2018 pa je napovedala svoj umik iz politike.
Laschetu se je pripetil spodrsljaj
Glavni kandidat konservativne unije CDU/CSU za nemškega kanclerja Armin Laschet letos nima sreče s televizijskimi posnetki. Ko so ga kamere poleti ujele, kako se sproščeno smeji ob ogledu posledic katastrofalni poplav na zahodu Nemčije, ga je sedanji premier Severnega Porenja-Vestfalije danes pobiksal na volišču v rodnem Aachnu.
Z ženo sta prišla na volišče okoli 11. ure in potrpežljivo počakala v vrsti, da prideta do volilnega listka. V kabini sta volila, nato pa je Laschet stopil k volilni skrinjici. Preden ga je spustil, ga je za sedmo silo nekaj sekund podržal nad režo. In tedaj so vsi videli, kamere pa posnele, da je volilni listek preganil narobe. Namreč tako, da se je videlo, kako oziroma za koga je glasoval. Zase seveda! Vendar pa morajo v Nemčiji biti volitve tajne. Vodja volilnega lokala je kasneje razložil, da bo Laschetov glas, ker je listek spustil v volilno skrinjo, vseeno veljaven. Če le ni na listek naredil, je dodal malce hudomušno, več kot dva križca, ki sta potrebna. Če listka Laschet ne bi oddal, bi mu volilna komisija narobe zloženega smela odvzeti in uničiti, dobil pa bi nadomestnega drugega in volil še enkrat, so še pojasnili.
Kaos v Berlinu: Poleg volitev še maraton
V Berlinu na dan volitev vlada stanje, podobno obsedenemu. Od jutra do zgodnjega popoldneva je namreč potekal berlinski maraton. Zato je v nemški prestolnici veliko ulic blokiranih.
Popoldne so z več volišč v Berlinu pričela prihajati poročil o pravem kaosu. Z nekega volišča na zahodu Berlina je vodja volilne komisije sporočil, da pri njih vlada napetost, saj jim je zmanjkalo volilnih lističev. Ljudje pred voliščem so bili razburjeni, nekateri so jezni odšli, ker zavoljo cestnih zapor naročilo dodatnih glasovnic niso mogli dostaviti takoj. Klicali so tudi policijo, ki je prav tako zamujala s prihodom. Vendar na srečo med tem neredi le niso izbruhnili. Še vsaj z dveh berlinskih volišč so poročali o tem, da jim je zmanjkalo volilnih lističe. Nekaj volivcev, ki so se pripeljali s kolesi, so prosili, če se odpeljejo do drugih, oddaljenejših volišč. Še eno berlinsko volišče je bilo zaprto oziroma niso mogli nadaljevati volitev debelih sto minut. Razmišljajo o podaljšanju odprtja tega volišča še po 18. uri, ko naj bi se sicer vsa volišča v Nemčiji že zaprla.
Zanimivo je bilo tudi pri Brandenburških vratih, pod katerimi so tekli maratonci. Ljudi, ki so hoteli na drugo stran ceste na volišče, so pri prehodu tekaške trase na sredini, kot na nekakšnem otoku, zadržali, da se jih zbralo vsaj trideset. Nato pa so jih spustili naprej.
