Vojislav Bercko
Dobrega četrt stoletja je minilo, odkar je najprestižnejšo svetovno nagrado za prizadevanja za mir prejel kak afriški državnik; to sta bila leta 1993 legendarni južnoafriški temnopolti borec proti rasni neenakosti oziroma apartheidu Nelson Mandela in tedanji belopolti predsednik Južnoafriške republike Frederik Willem de Klerk (oba sta že pokojna). Odtlej je v Afriko romalo še kar nekaj Nobelovih nagrad za mir, a vse ljudem iz civilne družbe. Do danes, ko jo je prejel 43-letni etiopski premier Abij Ahmed.
Vzpodbuda za druge
Predsednik etiopske vlade Ahmed, ki je na položaju komaj poldrugo leto, je nagrado prejel za svoja prizadevanja za mir s sosednjo Eritrejo, je obrazložil Nobelov odbor v Oslu. Ahmed je po letih vojne dosegel mirovni sporazum z Eritrejo in v Etiopiji sprožil proces demokratičnih reform. V utemeljitvi nagrade je predsednica Nobelovega odbora Berit Reiss-Andersen pojasnila, da etiopski premier nagrado prejme za svoja "prizadevanja za mir in mednarodno sodelovanje, še posebej za odločno in odločilno pobudo za reševanje spora o meji s sosednjo Eritrejo". Nagrada je po njenih besedah tudi priznanje vsem drugim, ki si prizadevajo za mir in spravo v Etiopiji ter na vzhodu in severovzhodu Afrike.
Zvezna demokratična republika Etiopija
Prestolnica: Adis Abeba
Število prebivalcev: 102,5 milijona
Površina: 1,13 milijona kvadratnih kilometrov
Glavni religiji: krščanska, muslimanska
Zgled drugim
Generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres je poudaril, da je Abij Ahmed lep zgled afriškim državam in drugim, ki skušajo premostiti napetosti iz preteklosti in želijo na prvo mesto postaviti interes prebivalstva. V izjavi za medije ob robu srečanja velikih mest za podnebje v Københavnu je še dejal, da je zgodovinsko izboljšanje odnosov med Etiopijo in Eritrejo odprlo nove možnosti za varnost in stabilnost v regiji.
