Norveški skrajnež Breivik, ki prestaja 21-letno zapono kazen, znova zaprosil, da ga pogojno izpustijo na svobodo

STA, Va
19.11.2024 14:50

Anders Breivik je bil na najdaljšo možno zaporno kazen obsojen za množični uboj 77 ljudi leta 2011 na Norveškem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Množični morilec  Anders Breivik na sodišču, ko se je prvič odločalo, ali naj gre pogojno na svobodo. 
Reuters

Enako Breivikovo prošnjo je sodišče zavrnilo že leta 2022, podobno odločitev njegov odvetnik in tožilstvo pričakujeta tokrat.

"Zaprosil je za pogojno izpustitev, ki pa ni verjetna," je dejal Breivikov odvetnik Oystein Storrvik pred začetkom tridnevnega zaslišanja, na katerem bodo obravnavali njegovo drugo prošnjo. Storrvik je še pojasnil, da je skupina psihologov izvedla obsežno evalvacijo obsojenca prvič po 12 letih in da bodo več kot 100-stransko poročilo predstavili sodišču.

Odvetnikovo napoved je potrdila tožilka Hulda Olsen Karlsdottir. "Nova psihološka evalvacija ni spremenila stališča tožilstva," je povedala.

Kdaj bo sodišče sprejelo odločitev, še ni znano. Norveška zakonodaja omogoča zapornikom, da po desetih letih odslužene kazni enkrat letno zaprosijo za pogojno izpustitev. Norveško sodišče je leta 2022 že zavrnilo Breivikovo prošnjo, saj je ocenilo, da je bil tedaj enako nevaren kot leta 2011.

V začetku letošnjega leta je obsojenec vložil tudi tožbo proti državi. Trdil je, da v zaporu Ringerike, kjer prestaja kazen, trpi zaradi nečloveških pogojev. Med sojenjem se je izkazalo, da je med prestajanjem zaporne kazni trikrat poskušal narediti samomor, gladovno stavkal, vzklikal nacistični pozdrav in z lastnimi iztrebki na stene risal simbole, kot je svastika.

Danes 45-letni desničarski skrajnež je 22. julija 2011 v vladnem predelu Osla sprožil avtomobil bombo in pri tem ubil osem ljudi. Nato se je odpravil na otok Utoya, kjer je v morilskem pohodu ubil 69 ljudi, med njimi večinoma najstnike, ki so se udeležili tabora podmladka norveške laburistične stranke.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta