Novi železniški koridor za Balkan

Srečko Klapš Srečko Klapš
01.07.2022 16:53

Slovenija na stičišču dveh železniških in prometnih koridorjev, baltsko-jadranskega in novega zahodnobalkanskega

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Anne Elisabet Jensen, koordinatorka baltsko-jadranskega koridorja, vidi dodatne priložnosti tudi za Luko Koper.

Letošnji ConnectingEurope Days, ki so se zaključili v Lyonu na zadnji dan predsedovanja Francije Svetu Evropske unije, je potekal v znamenju trajnostne mobilnosti in vzpodbujanju čezmejnega tovornega interpotniškega prometa preko TEN-T koridorjev. Pa seveda tudi v luči ukrajinske krize in iskanja možnosti za prevoz kmetijskih pridelkov, še posebej žita iz Ukrajine po železniških tirih, saj je uporaba črnomorskih pristanišč za zdaj onemogočena. Tako je evropska komisarka za promet Adina-Ioana Valean podpisala memoranduma z vladnimi predstavniki Ukrajine in Moldavije za posodobitev prometne in še posebej železniške infrastrukture ter njuno uskladitev z evropskimi standardi za nemoten čezmejni prevoz blaga. Kot je poudarila komisarka Valean, je pot do tega cilja še dolga, za bi bilo smiselno na mejah z obema državama in EU vzpostaviti pretovorne terminale.

Za Slovenijo je pomembno, da bo z napovedjo novega zahodnobalkanskega koridorja poslej postala vez med baltsko-jadranskim na južnem delu in novim zahodnobalkanskim prometnim koridorjem na severnem. Po besedah evropske koordinatorke baltsko-jadranskega koridorja Anne Elisabet Jensen je to priložnost za severnojadransko pristanišča. Med njimi Luko Koper vidi med najpomembnejšimi za bližnje sosednje države. "Veseli me, da dela na dveh projektih, ki jih financiramo z mehanizmi EU - obnova in posodobitev železniške povezave Maribor-Šentilj in naprej proti Gradcu ter projekt drugega tira od Divače do Kopra - tečejo po načrtih," je dejala Anne Elisabeth Jensen in dodala, da za zdaj obvladujejo povišanje stroškov zavoljo rasti cen surovin in inflacije. Bo pa to izziv v prihodnje, če se razmere ne stabilizirajo. Kljub vsemu pričakuje, da bi lahko bil baltsko-jadranski koridor zaključen do leta 2030.

Trajnostno mobilno usmeritev so organizatorji dogodka demonstrirali tudi z možnostjo prihoda udeležencev v električnih in hibridnih avtomobilih ter z desetimi posebnimi leti z evropskih letališč s pomočjo trajnostnega letalskega goriva (Sustainable Aviaton Fuel).

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta