Kitajska se bo ostro in odločno odzvala na obisk predsednice predstavniškega doma ameriškega kongresa Nancy Pelosi na Tajvanu, predvsem z demonstracijo vojaške sile, a vojne za Tajvan, v kateri bi se spopadli Kitajska in ZDA, še ni pričakovati, je ocenil strokovnjak za mednarodne odnose dr. Zlatko Šabič z ljubljanske Fakultete za družbene vede, vodja Raziskovalnega središča za Vzhodno Azijo. Vendarle pa lahko do tega pride kadarkoli, pravi.
V območje zračne obrambe Tajvana vstopilo 27 kitajskih vojaških letal
Tajvanske oblasti so sporočile, da je 27 kitajskih vojaških letal danes vstopilo v območje zračne obrambe Tajvana, kjer je bila na obisku predsednica ameriškega predstavniškega doma Nancy Pelosi.
Kitajska, ki Tajvan obravnava kot del svojega ozemlja, je obisk Pelosijeve obsodila kot "izjemno nevarno delovanje ZDA" ter kot namerno spodkopavanje načela ene Kitajske in spodbujanje tajvanskih separatističnih teženj.
Peking vztraja, da so najobsežnejše vojaške vaje po letu 1995, ki jih je zaradi obiska Pelosijeve začel v Tajvanski ožini in naj bi trajale do nedelje, "nujen in upravičen ukrep za zaščito nacionalne suverenosti".
Šabič sicer opozarja, da obisk Pelosijeve na Tajvanu ni bil del uradne zunanje politike ZDA. O tem obisku ni bilo "nacionalnega konsenza"; med številnimi poznavalci regije so bili resni pomisleki, pa tudi predsednik ZDA Joe Biden ga ni odkrito podprl. "A po drugi strani je treba vedeti, da je ameriški kongres zelo jasno naravnan v podporo Tajvanu in predsednica predstavniškega doma kongresa ima v tem kontekstu zagotovo podporo tako med demokrati kot republikanci. Treba je poudariti tudi, da je na Tajvan šla kot parlamentarka, ne kot predstavnica ameriške vlade," je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil Šabič. "Hkrati je v tem obisku tudi nekaj simbolike, kajti Pelosijeva je še kot mlada kongresnica obiskala Tiananmen, kjer je bil leta 1989 pokol protestnikov, zdaj, ko v bistvu praktično zaključuje svoj mandat, pa je nekako zaokrožila svojo tajvansko zgodbo."
Kitajska agenda je združitev s Tajvanom
Kitajska je opozarjala, da bo obisk Pelosijeve velika provokacija. Napovedala je tudi protiukrepe. "Kitajska je vzpenjajoča se velesila in v tem procesu se mora kot taka dokazovati. Agenda Kitajske pod vodstvom Xi Jinpinga je zelo jasna, del te agende je tudi združitev s Tajvanom. In Kitajska si preprosto ne notranjepolitično pa tudi zunanjepolitično ne more privoščiti vtisa, da je šibka sila," je pojasnil Šabič.
"Za Kitajsko Pelosijeva ni samo parlamentarka, je politik z visokim položajem. Kitajska na tako imenovane provokacije ostro reagira tudi v primerih obiskov precej manj pomembnih politikov," je spomnil.
Oster odziv z odločnimi vojaškimi vajami je bil zato pričakovan in ni bil presenečenje. "Karkoli manj od tega bi pravzaprav kazalo, da je Kitajska retorično zelo glasna, v praksi pa šibka. Ni pričakovati, da bo to zdaj vodilo v eskalacijo in vojno, bo pa demonstracija sile zelo jasna," pravi profesor.
Tajvan je za Kitajsko pomembno notranjepolitično vprašanje. Kitajski voditelji s Xijem na čelu ga vidijo kot sestavni del Kitajske in razumejo, da bo prej ali slej tudi formalno postal del Kitajske. Drugi, pomembnejši element pa je geopolitični, opozarja Šabič. "Tajvan je izrazito geopolitično pomemben otok, ker gredo mimo njega vse ključne mednarodne pomorske poti v regiji, predvsem vodi tudi do Japonske. Nadzor nad Tajvanom bi Kitajski pomagal zaokrožiti nadzor nad svojo neposredno soseščino. Kot vidimo, si Kitajska praktično lasti Južnokitajsko morje, ne glede na veljavne mednarodnopravne norme. Zelo si prizadeva za čim manjši vpliv ZDA v Jugovzhodni Aziji. Tajvan je ključni del teh prizadevanj."
"Po drugi strani imajo tu tudi Američani v bistvu enake geopolitične interese. Kot velesila si ne morejo privoščiti, da v tej regiji niso prisotni. Tu so tudi ideološki interesi. Tajvan je demokracija, kar Kitajska seveda ni. Ta vidik - stopiti v bran demokratični državi, ki jo ogroža komunistični režim - je še posebej pomemben za ameriški kongres in tudi v tem kontekstu lahko Pelosijeva daje legitimnost svojemu obisku. To ne nazadnje tudi počne," analizira Šabič.
Vojna je za Kitajsko neznano področje
Kitajska se bo po ocenah profesorja zagotovo odločila za priključitev Tajvana tako ali drugače, saj da si je težko predstavljati, da bi komunistična partija opustila ta cilj. A kdaj bi se to lahko zgodilo, je po besedah Šabiča težko napovedovati. "Poznavalci pravijo, da je možno vse, torej lahko se to zgodi jutri, lahko čez deset let ... Moje osebno mnenje je, da se Kitajska tega koraka loteva silno previdno, saj se doslej še nikoli ni preizkusila v resni vojni in je to zanjo popolnoma novo področje. Je pa za Kitajsko in njene voditelje popolnoma jasno, da če se bodo odločili za to, mora akcija uspeti, in to v zelo kratkem času, sicer bo ugled države in s tem njenega vodstva trpel tako navznoter kot navzven."
Kot meni, tudi v Pekingu zelo podrobno spremljajo napad Rusije na Ukrajino, ki ne poteka tako gladko, kot so mnogi pričakovali, "morda tudi sami Kitajci". "In v tem kontekstu je morda to opozorilo še večje, da če se bo Kitajska odločila napasti Tajvan, bo morala biti zelo pripravljena. Del presoje zagotovo predstavlja tudi ocena vojaške pripravljenosti Tajvana in konkurenčnost ameriške vojaške moči nasproti kitajski," ocenjuje Šabič.
Bo pa Xi Jinping tudi v luči iskanja tretjega mandata in "imenovanja za nedoločen čas" zdaj zagotovo moral pokazati veliko odločenost in veliko demonstracijo sile, da potrdi, da je bil obisk Pelosijeve na Tajvanu za Kitajsko velika provokacija. "Mislim, da se bo to v regiji kar dobro čutilo," ocenjuje Šabič.
