Višja povprečna plača, višja minimalna plača in omejitev dela ob nedeljah so nekateri od glavnih ciljev hrvaške vlade do konca tega mandata, ki jih je premier Andrej Plenković izpostavil v rednem letnem poročilu o delu vlade. Povprečna plača bo po njegovih napovedih do leta 2024 znašala 1088 evrov, nedeljsko delo pa bo mogoče največ 16 dni v letu.
"Na začetku tega mandata smo obljubili rast povprečne mesečne plače na 1000 evrov mesečno do leta 2024, a je že julija letos znašala 7576 kun (1000 evrov). To pomeni, da smo cilj uresničili dve leti prej, kot smo načrtovali, zato je novi cilj do konca mandata povprečna neto plača 8200 kun (1088 evrov)," je v torek dejal Plenković.
Napovedal je, da vlada namerava s 1. novembrom dvigniti minimalno neto plačo na 4220 kun (okoli 560 evrov). Spomnil je, da so v šestih letih mandata zvišali minimalno neto plačo za 50 odstotkov oziroma za 1256 kun (166 evrov) in danes znaša 3750 kun neto (498 evrov). Povprečna neto plača se je v šestih letih zvišala za 34 odstotkov ali več kot 1900 kun (252 evrov).
Kdaj bo zakon šel v parlamentarno obravnavo, ni pojasnil
Premier je sporočil, da bodo v drugi polovici letošnjega šolskega leta zagotovili tudi brezplačen šolski obrok za vse osnovnošolce. Gre za 311.000 otrok od prvega do osmega razreda, letno pa bodo za ta ukrep namenili skoraj 550 milijonov kun (73 milijonov evrov).
Največ pozornosti hrvaške javnosti je vzbudil vladni predlog zakona o trgovini, ki bo urejal tudi delo ob nedeljah. Če bo zakon sprejet, bo delo ob nedeljah mogoče največ 16 nedelj v letu, razen nekaterih izjem. Podjetniki bodo lahko samostojno določali število delovnih nedelj v letu, a to ne bo smelo preseči 16.
Kdor bo delal v nedeljo, ga bo delodajalec moral primerno nagraditi, kdor ne bo želel delati v nedeljo, pa zaradi tega ne bo smel dobiti odpovedi, je pojasnil Plenković.
"Zakona o trgovini ne predlagamo zato, da bi preusmerili pozornost, ampak da bi izpolnili našo programsko obljubo," je dejal. Poudaril je, da so se za ta ukrep odločili, ker želijo ustvariti ravnotežje med zasebnim in poslovnim življenjem ter negovati družinske vrednote.
Kdaj bo zakon šel v parlamentarno obravnavo, ni pojasnil. Hrvaški mediji sicer napovedujejo, da bi sabor tokratni predlog zakona o trgovini lahko sprejel, saj nedeljskega dela ne prepoveduje, ampak ga zgolj omejuje.
Vsi poskusi regulacije nedeljskega dela so bili doslej neuspešni. Delo ob nedeljah je že leta 2003 prepovedala vlada Ivice Račana, a je ustavno sodišče prepoved razveljavilo. Podobno se je zgodilo pet let kasneje, ko je nedeljsko delo hotela omejiti vlada Iva Sanaderja. Plenkovićeva vlada je delo ob nedeljah hotela omejiti lani, ampak spremembe zakona o trgovini niso bile sprejete.
