Kitajska avtonomna regija Notranja Mongolija je v stanju visoke pripravljenosti. Pred dnevi so tam potrdili nov primer bubonske kuge, ki je pred stoletji povzročila najbolj smrtonosno pandemijo v zgodovini človeštva. Prvi primer bubonske kuge so po poročanju kitajske tiskovne agencije Xinhua zdravniki potrdili v mestu Bajanur. V nedeljo so lokalne oblasti razglasile preplah tretje stopnje, da bi pravočasno preprečile širjenje te nevarne bolezni. Obolelega so sprejeli v bolnišnico, ga osamili in začeli zdraviti. Njegovo stanje je menda stabilno.
Kuga, ki jo povzroča bakterija Yersinia pestis in se najpogosteje prenaša s piki okuženih bolh, je sredi 14. stoletja med pandemijo, poimenovano črna smrt, v Evropi zahtevala življenja približno 50 milijonov ljudi. Danes lahko zaplete in smrt zaradi nje preprečimo z antibiotiki, vendar mora pacient te prejeti pravočasno. Bubonska kuga, ki je ena od treh oblik kuge, povzroča boleče otekanje bezgavk v dimljah ter visoko vročino, mrzlico in kašelj.
Bajanurske oblasti zdaj prebivalce pozivajo k dodatni previdnosti, da bi nevarnost prenosa bolezni s človeka na človeka zmanjšali na minimum, ter naj se izogibajo lovu, odiranju in uživanju živali, ki bi lahko bile vir okužbe. "Obstaja nevarnost, da se po našem mestu razširi kuga. Ljudje se morajo obnašati samozaščitno in takoj obvestiti pristojne, če pri sebi ali svojih bližnjih opazijo nenavadne simptome," je po poročanju časnika China Daily sporočilo lokalno ministrstvo za zdravje.
Bajanurske oblasti so ljudi pozvale, naj takoj poročajo, če kje naletijo na mrtve ali bolne svizce. Ti se v nekaterih delih Kitajske in sosednje Mongolije pogosto znajdejo na jedilniku lokalnega prebivalstva in so v tej regiji v preteklosti že večkrat povzročili izbruhe kuge. Svizci naj bi bili povzročili tudi epidemijo pljučne kuge, zaradi katere je leta 1911 na severovzhodu Kitajske umrlo 63 tisoč ljudi. Na tem območju jih lovijo tudi zaradi krzna, ki je izredno priljubljeno pri mednarodnih trgovcih. Izdelke iz krzna bolnih živali so prodajali in prevažali po vsej državi, pri čemer se je okužilo na tisoče ljudi.
Samo pretekli teden so v Mongoliji prav tako potrdili dva primera bubonske kuge - zbolela sta brata, ki sta jedla svižčevo meso. Nato so v ponedeljek oblasti sum okužbe z bubonsko kugo identificirale še pri nekem petnajstletniku, ki je prav tako jedel svizca. Maja lani je neki par v Mongoliji umrl za posledicami bubonske kuge, potem ko je zaužil surove svižčeve ledvice, priljubljeno ljudsko zdravilo, ki menda preprečuje številne bolezni.
Uporaba antibiotikov, s katerimi je mogoče pozdraviti večino okužb, če jih pacienti prejmejo dovolj hitro, je že večkrat prispevala k zajezitvi izbruhov in preprečila hitro širjenje bolezni med prebivalstvom, kakršnemu so bili v srednjem veku priča v Evropi.
"Čeprav je kuga resna bolezen, jo je mogoče, če jo hitro prepoznamo, zdraviti z antibiotiki, zaradi katerih pacienti popolnoma okrevajo," po poročanju CNN pravi Jimmy Whitworth, profesor javnega zdravja pri Londonski šoli za higieno in tropsko medicino. "Na podlagi poročil medijev je mogoče sklepati, da se nekaj takega zdaj dogaja v Notranji Mongoliji, zato po mojem mnenju javno zdravje ni ogroženo." Dr. Michael Head, raziskovalec na področju globalnega zdravja pri Univerzi v Southamptonu, pa je dejal, da je sedanji novi primer bubonske kuge predvsem lokalna težava, ki pa ne bo postala globalna grožnja kot denimo covid-19. Po navedbah Svetovne zdravstvene organizacije na svetu sicer vsako leto za kugo zboli od tisoč do dva tisoč ljudi. Toda to je le približna ocena, saj vanjo niso všteti neprijavljeni oziroma neprepoznani primeri bolezni.
