Boris Jaušovec
Francoski skrajni desnici na nedeljskih volitvah ni uspelo zmagati niti v eni regiji, s čimer je njena voditeljica Marine Le Pen izgubila priložnost dokazati, da je njen Nacionalni zbor sposoben prevzeti oblast pred naslednjimi predsedniškimi volitvami. Te bodo v Franciji prihodnje leto. Sprva je kazalo, da ima skrajno desna stranka Nacionalni zbor še največ možnosti v regiji Provansa - Alpe - Azurna obala (PACA) z velikima mestoma Marseille in Nica ter da utegne ta postati njen prvi pokrajinski center moči. Vendar so ji to preprečile zmerne leve in desne stranke, ki so se v ta namen povezale v koalicijo Republikanska fronta. Zmago je s 57 odstotki lahko razglasil Renaud Muselier iz konservativne stranke Republikanci. Kandidat Nacionalnega zbora Thierry Mariani je tako segel le do 43 odstotkov, je poročala slovenska tiskovna agencija STA.
Volitve so prinesle pravo ponižanje tudi predsedniku Emmanuelu Macronu. Njegovi stranki Naprej, republika prav tako ni uspelo osvojiti niti ene regije, pri čemer njihovim kandidatom nikjer ni uspelo pridobiti niti dvomestnega števila odstotkov, je bila zajedljiva nemška tiskovna agencija DPA. Toda neimenovani vir iz vlade opozarja, da velikih sprememb ne bo, četudi tako slabega volilnega izida ni nihče pričakoval. Po rezultatih vzporednih volitev, ki sta jih opravila Francoski inštitut za javno mnenje in podjetje Opinionway, so v odločilnem krogu volitev zmagali konservativci oziroma Republikanci Xavierja Bertranda s povprečnim naskokom približno desetih odstotnih točk.
Rekordno nizka udeležba
O rezultatih francoskih regionalnih volitev, ki se jih je udeležilo rekordno nizko število volivcev, komaj blizu 35 odstotkov, smo govorili z rojakom Edvardom Kovačem, profesorjem filozofije na univerzi v Toulousu: "Je že res, da pokrajinske volitve v Franciji nikoli niso bile dobro obiskane. Francozi namreč mislijo, da niso posebno pomembne. Toda volilni izidi so vendarle pomembno vmesno opozorilo predvsem za predsednika Macrona in njegovo vlado. Pred predsedniškimi volitvami prihodnje leto zdaj morda še ni šlo zares, je pa izid gotovo signal, da se bo morala vlada za zmago mnogo bolj potruditi. Macronovi so bili z abstinenco kaznovani za hude restrikitvne ukrepe med pandemijo covida-19. Ti so bili še strožji kot v Sloveniji. Šele danes (v ponedeljek, op. bj) je vlada odpravila prepoved večernih izhodov in dopustila vnovično odprtje gostinskih lokalov. To so Francozi zelo težko dojemali, prav tako omejitve gibanja. Predvsem se bo moral Macron, če bo hotel ostati predsednik, zdaj posvetiti socialnemu dialogu in po pandemiji znova zagnati in dvigniti gospodarstvo. Če mu to uspe, prihodnje leto zmaga. Če ne, so odprte vse možnosti."
Vendar zakaj potem na teh volitvah ni uspelo ne skrajni desnici Le Penove in ne združeni levici, smo vprašali sogovornika. "Le Penova je v predvolilni kampanji tokrat skušala biti bolj sprejemljiva, zato se je izogibala evrofobnim izpadom in rasistični retoriki zoper migrante. Toda ta premik proti sredini jo je stal njenih zvestih skrajnih desničarskih glasov. Teh zategadelj ni uspela več mobilizirati v zadostni meri. Po drugi strani pa volivcev tudi ni pritegnila levica, ker se je predvolilno povezala s skrajnimi levičarji. Nekako ne desno ne levo so glasovali tisti, ki so na volitve sploh šli."
O slavju Bertranda je Kovač povedal, da se mu je obrestovalo, ker se je kot desnosredinski politik ogradil od skrajne desnice. "Tako si je, kot se reče v Franciji, parlamentarna desnica zelo opomogla in znova je postala vidna. Je pa bila, kot rečeno, volilna udeležba nizka. Zato bi bilo narobe že zdaj napovedovati karkoli." Ob porazu je Le Penova po poročanju britanske tiskovne agencije Reuters dejala, da Nacionalni zbor ni zmagal v nobeni regiji "zavoljo nenaravne alianse, ki je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da bi nas onemogočila in nam preprečila, da bi Francozom pokazali, da smo sposobni voditi regionalne vlade".
Zmagovita sredina
Vzporedne volitve so pokazale, da so torej v vseh trinajstih francoskih regijah zmagali kandidati desnosredinskih ali levosredinskih strank, potem ko Macronovi vladajoči stranki, ki v času zadnjih regionalnih volitev leta 2015 še sploh ni obstajala, ni uspelo osvojiti niti ene same regije. Njeni slabi volilni rezultati nakazujejo, da se ni uveljavila na lokalni ravni in da je imidž, po zaslugi katerega se je Macron zavihtel na oblast, zgrajen zgolj okoli lika predsednika.
Konservativec Bertrand si je po udobni zmagi na severu države - tam je zmagal s prednostjo več kot 25 odstotnih točk - še dodatno utrdil status desnosredinskega predsedniškega kandidata, ki ima največ možnosti na prihodnjih predsedniških volitvah, na katerih naj bi se pomeril z Macronom in Le Penovo.
Predstavil se je kot zaščitnik Francozov, ki se "komaj prebijajo iz meseca v mesec" in, kot že rečeno, najtrdnejši branik pred skrajno desnico. "Skrajno desnico smo ustavili in jo močno odrinili nazaj," je svojim privržencem po zaprtju volišč dejal Bertrand. Vodilni konservativci so navdušeno poudarjali, da odličen volilni rezultat desne sredine pomeni, da so Republikanci najprimernejša sila za izvedbo sprememb.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
