Vojislav Bercko
Se bo vojna v pokrajini Darfur na zahodu Sudana, ki meji na Libijo, Čad in Centralnoafriško republiko, po 17 letih končno končala? Žarek upanja pomeni mirovni sporazum, v ponedeljek podpisan med sudansko prehodno vlado in nekaterimi uporniški skupinami. Sporazum je podpisala Sudanska revolucionarna fronta, koalicija uporniških skupin iz Darfurja ter Južni Kordofan in Modri Nil, pa tudi druge uporniške skupine. Med podpisnicami sicer ni še dveh uporniških skupin, ki tudi delujeta v Darfurju.
V imenu sudanskih oblasti je sporazum v prestolnici Južnega Sudana podpisal podpredsednik suverenega sveta Mohamed Hamdan Daglo, obtožen vojnih zločinov v Darfurju. Kot mirovni posrednik pa se je pod dokument podpisal tudi južnosudanski predsednik Salva Kiir. Mirovni sporazum sestavlja osem protokolov: o varnosti, lastništvu ozemlja, tranziciji, obnovi in odškodninah, razvoju nomadskega in pastirskega sektorja, delitvi bogastva, delitvi oblasti ter o vrnitvi beguncev in razseljenih zaradi konfliktov. Sporazum predvideva tudi razorožitev upornikov in njihovo vključitev v vojsko. Na nacionalni ravni naj bi uporniki dobili tri sedeže v prehodnem suverenem svetu Sudana, ki vodi državo po lanskem strmoglavljenju dolgoletnega predsednika Omarja Al Baširja, pet ministrskih položajev in četrtino sedežev v prehodnem parlamentu. Prav tako naj bi dobili 40 odstotkov položajev v regionalni vladi, pa tudi 40 odstotkov prihodkov, ustvarjenih v naftno bogatem Darfurju.
Analitik Jonas Horner z afriškega think tanka International Crisis Group je sporazum označil za mejnik za večino sudanskih pokrajin, kjer divja konflikt, a obenem opozoril, da gre le za prvi korak k miru. Dodal je, da najvplivnejši oboroženi skupini v Sudanu, Narodno gibanje za osvoboditev Severnega Sudana in Sudansko osvobodilno gibanje, sporazuma nista podpisali.
Evropska unija je podpis sporazum pozdravila in skupini, ki nista podpisali sporazuma, pozvala, naj se pridružita prizadevanjem za mir. Kot je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell, je sporazum "pomemben mejnik za demokratično in gospodarsko tranzicijo Sudana".
Vojna v Darfurju, ki je velik kar 500 tisoč kvadratnih kilometrov, kar je površina Španije oziroma površina skoraj dvajsetih Slovenij, se je razdivjala leta 2003 in doslej terjala okoli 300 tisoč mrtvih, razseljenih pa je bilo okoli tri milijone prebivalcev pokrajine od skupno devet milijonov. Razlogi naj bi bili suša, širjenje puščav in prenaseljenost. Svoj prispevek k reševanju krize je že leta 2006 dala tudi Slovenija. tedanji slovenski predsednik, pokojni dr. Janez Drnovšek, je sprožil mirovno pobudo in skušal obiskati Sudan in Čad, a mu je zaradi političnih in logističnih razlogov spodletelo. Njegov angažma v mednarodni skupnosti ni ostal neopažen, a vidnejših rezultatov vseeno ni bilo. Novembra 2006 je sudanska vlada sicer privolila v mirovno misijo enot Združenih narodov, vendar je pripadnike mirovnih enot kasneje izgnala iz države in preprečila prihod preiskovalcev ZN.
