Poljska spet grdi raček v EU

V središču poljske prestolnice Varšave je na enem največjih protivladnih protestov v zadnjih letih v nedeljo protestiralo več sto tisoč ljudi, je poročala poljska tiskovna agencija PAP. Vodja poljske opozicije Donald Tusk iz stranke Državljanska platforma (PO) je zbrani množici dejal, da so vladi pokazali, "koliko ljudi se je pripravljenih boriti za demokracijo".

Protestnike je dodatno spodbudil nedavni sporni zakon o ustanovitvi preiskovalne komisije o morebitnem ruskem vplivu na Poljskem, ki bi lahko posameznikom odvzel pravico do izvolitve na javno funkcijo brez možnosti sodne revizije, je ob tem poročala Slovenska tiskovna agencija (STA). Glede zakona so zaskrbljenost izrazili tudi že v Bruslju in v Washingtonu. Poljska, ki je zavoljo izjemne pomoči Ukrajini pod rusko agresijo nekoliko popravila svoj imidž države, ki krši vladavino prava - tudi z ukinitvijo pravice do abortusa -, je tako spet doživela hude kritike kot neposlušna članica EU. Medtem je Sodišče EU odločalo tudi o poljski pravosodni reformi, ki po oceni Evropske komisije ogroža neodvisnost sodstva. Sodišče je potrdilo, da Varšava ni spoštovala pravil EU o neodvisnosti sodstva, zaradi česar je bila kaznovana z več kot pol milijarde evrov kazni. 

Nekdanji slovenski veleposlanik na Poljskem Marjan Šetnc pravi: "Vse je treba gledati v kontekstu predvolilnega časa in tudi ta zakon je poteza oblasti, ki je že namenjena predvolilni kampanji. Medtem se je zavoljo evropskih in ameriških kritik že oglasil poljski predsednik Andzrej Duda in pred dnevom ali dvema napovedal, da zakona še ne bo podpisal, saj se mu zdi smiselno popraviti še kakšen člen. Kot da skuša predsednik v tem novem sporu, predvsem z Brusljem, igrati neko vlogo modreca."

Zakon, ki je bil v sejmu 26. maja sprejet s tesno večino, predvideva, da posebna komisija devetih članov, ki jih imenuje parlament, preveri, kakšen vpliv je imela Rusija na Poljsko oziroma na njene politike vse od leta 2007 naprej. Najprej naj bi pregledali energetski sektor, kjer zdaj vladajoča Stranka zakona in pravičnost (PiS) pod trdo roko Jaroslawa Kaczynskega trdi, da je liberalna opozicijska PO, ko je bila na oblasti med letoma 2007 in 2015, "dovolila nevarno poljsko odvisnost od ruskih fosilnih goriv". Komisija ima pravico, da politiku, za katerega meni, da je ravnal pod vplivom Moskve, prepove prevzem funkcije, kjer bi upravljal z državnim denarjem. Prepoved lahko velja do deset let. To seveda pomeni, da tak človek ne bo smel opravljati politične funkcije, na katero bi bil izvoljen. Komisija naj bi poročilo predstavila že letos septembra, parlamentarne volitve na Poljskem pa naj bi bile mesec ali dva kasneje. Kot rečeno, mora zakon podpisati še predsednik.

Nekdanji poljski premier Tusk je najočitnejša tarča novega zakona, čeprav je bil od leta 2014 do 2019 tudi predsednik Evropskega sveta. Tusk je sicer že aprila pozval k protestu proti vladi in proti "krajam, visokim cenam in lažem". Ob tem se je zavzel za "svobodne volitve ter demokratično in evropsko Poljsko". "Tukaj smo, da bi vsa Poljska, vsa Evropa in ves svet videli, kako močni smo, koliko nas je pripravljenih boriti se za svobodo in demokracijo," je dejal ob začetku nedeljskega protesta. Nato se je zahvalil prav tako prisotnemu Lechu Walensi, prvemu predsedniku Poljske in nekdanjemu vodji gibanja Solidarnost, ki je v devetdesetih letih vodil demokratično tranzicijo Poljske izpod komunistične oblasti.

Na protestni shod se je na twitterju odzval tiskovni predstavnik vlade Piotr Mueller: "Vodja PO in nekdanji predsednik Poljske poskušata zrušiti vlado, ki je prekinila politiko ponastavitve odnosov z Rusijo, ki sta jo oblikovala Tusk in Radoslaw Sikorski, zunanji minister v Tuskovi vladi." Dogajanje je kasneje komentiral tudi premier Mateusz Morawiecki, ki je dejal, da protest organizirajo "stari lisjaki" poljske politike, zato bi bilo po njegovem mnenju smešno trditi, da gre za spontan državljanski protest.

Odzval se je tudi župan prestolnice in viden član PO Rafal Trzaskowski, ki je dejal, da trenutna oblast "poskuša uničiti demokracijo in spolitizirati vse neodvisne institucije". Dodal je, da "si ljudje želijo odprto in demokratično Poljsko" in da "bo šlo pri jesenskih parlamentarnih volitvah za osvoboditev od ljudi, ki nas hočejo učiti, kako naj živimo, teptati pravice žensk in napadati manjšine".

Shod v Varšavi je potekal ob 34. obletnici prvih demokratičnih volitev na Poljskem leta 1989 in je bil eden največjih političnih protestnih shodov na Poljskem v zadnjih letih. "Mestna uprava trenutno ocenjuje udeležbo na 500.000 ljudi," je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal tiskovni predstavnik organizatorjev shoda Jan Grabiec.