(PORTRET TEDNA) Socialist v kapitalističnem raju

Vojislav Bercko Vojislav Bercko
21.02.2020 20:51

Ameriški senator Bernie Sanders zagovarja evropskim podobne socialdemokratske vrednote in s tem etablirani politiki ni všeč - ljudem pa je

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Epa

Njegovi predvolilni shodi so kot rock koncerti veteranskih bendov. Na odru možakar v, khm, poznih zrelih letih, a z neverjetno energijo, v občinstvu pretežno mladi. "Edini način, da bomo zmagali na teh volitvah ter oblikovali vlado in gospodarstvo, ki bo ustrezalo vsem, je z gibanjem navadnih ljudi - kakršnega v zgodovini Amerike še nismo videli!" Mikrofon je v rokah Bernarda "Bernieja" Sandersa, toda občinstvo se odziva tako, kot da bi ga držal Mick Jagger iz skupine Rolling Stones. Ista generacija so; pevec Jagger je dve leti mlajši od danes 78-letnega Sandersa, bobnar Charlie Watts tri mesece starejši.
Toda Bernie Sanders ni rocker, on je politik. Mnogi pravijo, da je anomalija v ameriški politiki, podobno kot so v glasbeni industriji trdili za punk, ki je konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja rušil vse ustaljene glasbene standarde. Ali pa v začetku šestdesetih let, ko je nastajal rock. Takrat so bili The Beatles v oblekah družbeno nekako še sprejemljivi, divji Rolling Stones v džinsu pač ne. Ljudje se še danes prerekajo, kdo je bil boljši - Beatli ali Stonesi. In nikdar se ne bodo poenotili.

Stranka ga noče, volivci pa

Podobno je s Sandersom znotraj ameriške demokratske stranke, ki se pripravlja na novembrske predsedniške volitve in katere volivci izbirajo kandidata, ki ga bodo poslali v boj z Donaldom Trumpom. Od dveh ducatov tistih, ki so lani napovedali spopad za demokratsko predsedniško nominacijo, jih je ostalo resnih šest: vidni članici gornjega doma parlamenta oziroma senata Elizabeth Warren in Amy Klobuchar ter bivši podpredsednik Joe Biden na eni strani, nekdanji župan malega mesteca South Bend v Indiani Pete Buttigieg, milijarder Michael Bloomberg in senator Sanders iz Vermonta pa na drugi. Čemu torej Bernie, ki sedi v senatu vse od leta 2007, ne spada v etablirano elito ene od dveh političnih grupacij v Združenih državah Amerike? Ker je preveč radikalen, preveč levičarski, ker je, o bog, samooklicani demokratični socialist. Skratka, ekstremen za sredinsko jedro demokratske stranke, ki na ameriški politični sceni kotira rahlo levosredinsko.

Socialist z milijoni dolarjev

Vse to demokrate namesto v veselje spravlja v bes in obup, podobno kot pred štirimi leti. Tudi takrat se je Sanders, ki ves čas nastopa pod oznako neodvisen, podal v tekmo za demokratsko nominacijo. Imel je še manj možnosti za zmago kot letos; v demokratski stranki so davno prej za svojo kandidatko za morebitno naslednico predsednika Baracka Obame, ki zaradi dveh zaporednih mandatov v Beli hiši v skladu z ustavo ni smel več kandidirati, izbrali bivšo prvo damo Hillary Clinton. Tokrat so očitno podobno že vnaprej izbrali Obamovega podpredsednika Joeja Bidna, a volivci menijo drugače. Po strankarskih izbiranjih v dveh manjših zveznih državah, Iowi in New Hampshiru, je Biden politično skoraj mrtev, pri vrhu sta vsaj navidezna outsiderja Sanders in Buttigieg. Slabo kaže tudi demokratski izbiri številka dve Warrenovi, nihče pa ne ve, kako bo karte premešal osmi najbogatejši Američan Bloomberg, ki šele prav vstopa v tekmo.

Kdo in kaj lahko ustavi Bernieja?

Kdo in kaj lahko torej ustavi Bernieja med njegovim prebojem proti Beli hiši? V prvi vrsti demokratska stranka, ki ga nekako ne priznava za svojega. No, saj republikanci tudi niso Trumpa pred štirimi leti, a so ga do nominacije in zmage ponesli volivci. Demokrati imajo po poročanju ameriških medijev pripravljenih kar nekaj kriznih protisandersovskih scenarijev, od tega, da bi ga kljub morebitni zmagi po izborih v zveznih državah na zvezni demokratski konvenciji, ki bo sredi julija, zrušili z lobiranjem in glasovi tako imenovanih superdelegatov, do onega manj verjetnega, da bi zelo pozno poslali v boj še enega svojega paradnega konja, bivšega zunanjega ministra Johna Kerryja. Ponagaja pa mu lahko tudi zdravje; oktobra lani je doživel lažji srčni infarkt, a si je hitro opomogel in nadaljeval s predvolilno kampanjo, ki lahko s svojim brutalnim tempom spravi na kolena tudi dosti mlajše politike.
Toda demokrati lahko s tem, da onemogočijo Sandersa, tvegajo poraz, saj bi lahko Berniejevi podporniki na dan predsedniških volitev 3. novembra ostali doma. In teh podpornikov je ogromno. Zadnje ankete kažejo, da uživa Sanders na nacionalni ravni daleč največjo podporo med demokratskimi volivci, skoraj 30-odstotno, medtem ko nihče drug ne presega 15 odstotkov. In še, če bi bile volitve zdaj in bi se Sanders udaril s Trumpom? V prerezu petih največjih javnomnenjskih raziskav bi zmagal s 50,2 odstotka glasov, medtem ko bi jih Trump osvojil 45,6 odstotka. Toda tudi Hillary Clinton je leta 2016 osvojila tri milijone glasov več od Trumpa, pa ji to ni pomagalo, saj je njen nasprotnik zmagal v več državah z večjo elektorsko težo.

Epa
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta