Kako hitro se obrne čas in vse, povezano z njim. Tisto, kar je še v začetku leta veljalo za problem desetletja, je zdaj ne drugorazredna tema, ampak devetorazredna. Govorim o brexitu, slovesu Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske od Evropske unije, ki je evropsko politično srenjo zaposloval bolj od česarkoli drugega. Koronakriza ga je porinila na obrobje zgodovine.
Kako daleč se zdi tisti 31. januar letos, ko je del Britancev, Valižanov, Škotov in Severnih Ircev bučno praznoval odhod iz evropske družine, ki naj bi jih skoraj pol stoletja utesnjevala. Tudi razprave, kakšni bodo odnosi med Otokom in celino v prihodnje. Zdaj o tem govorijo le še na tehnični ravni, vodilni politiki imajo dovolj drugih, večjih problemov. Še ameriški predsednik Donald Trump in britanski premier Boris Johnson, dvojčka v marsikaterem političnem vprašanju, sta povsem nehala razlagati o posebnih odnosih in takojšnjem prostotrgovinskem sporazumu med državama.
Kdo sploh se še spomni brexita