Potem ko se je v nedeljo v Beogradu pogovarjal s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem, je slovenski predsednik Borut Pahor včeraj obiskal še Kosovo. V Prištini se je sestal s predsednico Vjoso Osmani-Sadriu in premierjem Albinom Kurtijem. Poleg tega je v Peći obiskal pripadnike 44. kontingenta Slovenske vojske, ki delujejo v Natovi operaciji Kfor.
Vprašanja so kompleksna
Pahor je v Prištini ponovno podprl Kosovo pri doseganju ciljev na poti približevanja evroatlantskim integracijam. In, seveda, pozval k nadaljevanju sprejemanja in izvajanja reform ter k dialogu med Beogradom in Prištino. Pri tem je poudaril pomen implementacije doslej sklenjenih dogovorov in iskanje celostne rešitve v odnosih, so sporočili iz njegovega urada. Poudaril je, da trenutni zastoj ne koristi nikomur ter izpostavil, da dialog ni enostaven, saj mora rešiti zelo kompleksna vprašanja. Pahor in Osmani-Sadriu sta po pogovoru pred predsedniško palačo zasadila drevo in s tem simbolno potrdila prijateljstvo med državama. Pahor je s kosovskim predsednikom vlade Kurtijem spregovoril o razmerah v regiji in o trenutnem stanju pogovorov med Beogradom in Prištino. Pahor je ponovil, da trajna stabilizacija, razvoj in napredek ter vključenost Kosova in ostalih držav Zahodnega Balkana v evroatlantske integracije ostajajo v strateškem interesu Slovenije.
V Prištini in Peći se je Pahor srečal še s poveljniškim osebjem Kforja, natančneje s poveljnikom operacije Ferencom Kajarijem in s poveljnikom regionalnega poveljstva Zahod Andreom Bertazzom. Slovenska vojska je svoje pripadnike prvič napotila na Kosovo januarja 2000. Od leta 2007 pa ima tam enoto velikosti bataljona. Z okoli 200 pripadniki je to daleč največja misija slovenskih vojakov v tujini.
Iskanje zaupanja med liderji
V Beogradu je Pahor po nedeljskem sestanku z Vučićem ocenil, da je proces vključevanja držav Zahodnega Balkana v EU prepočasen: "Samo hitrejša širitev EU lahko ohrani mir in varnost Zahodnega Balkana in zmanjša pomen izjav o spreminjanju meja." Kot poroča beograjski dnevnik Blic, je Pahor tudi v Beogradu izrazil zaskrbljenost na zastojem v dialogu s Prištino in se zavzel za njegovo nadaljevanje ter za povrnitev zaupanja med političnimi liderji regije. Vučić pa je dejal: "Vsak razgovor je lahko kamen v hiši miru, ki jo v regiji gradimo." Predsednika sta na skupni tiskovni konferenci poudarila odlično dvostransko sodelovanje med državama, ki je po Pahorjevih besedah pomembno za Slovenijo in Srbijo, za regijo in za stabilnost v Evropi. Kot je Pahor še povedal v izjavi po srečanju, sta se z Vučićem predvsem pogovarjala o evropski perspektivi Zahodnega Balkana. Pahor je Vučića ocenil kot "iskrenega sogovornika - tudi če se v kakšni stvari nisva strinjala, je zmeraj pomembno razumeti stališča Srbije".
Podpora vstopu držav Zahodnega Balkana v EU, je po Pahorjevih besedah pomembna za blaginjo tako ljudi v regiji kot v EU, zlasti v zadnjem času pa postaja odločilnega pomena za varnost. Tu morata po Pahorjevih besedah obe strani storiti več kot v zadnjih letih; EU z iskrenim pospešenim procesom pogajanj z državami, tako na dvostranski ravni kot v celoti. "V naravnem interesu EU je, da ostane širitev na Zahodni Balkan na agendi komisije, sveta in parlamenta," je bil prepričan slovenski predsednik, ki ga nekateri procesi v regiji skrbijo "danes morda še bolj kot pred leti". Spregovoril je tudi o iniciativi Odprti Balkan. Nanjo v nasprotju z "večino kolegov" gleda z odobravanjem, ker jo vidi kot vzporeden proces širitvi EU in ne kot alternativo.
Pohvala za Visoke Dečane
Na novinarsko vprašanje, ali sta govorila o tem, "zakaj EU ne obsoja vse pogostejših izjav albanskih predstavnikov o oblikovanju Velike Albanije" je Pahor dejal, da nima pristojnosti, da bi lahko odgovarjal v imenu EU, meni pa, da izjave o spreminjanju meja ogrožajo mir in varnost v regiji ter poglabljajo zaskrbljenost. Vučić pa je rekel, da ne ve, če se bo EU odzvala, glede na to, da so bile te izjave dane že pred desetimi dnevi. "Zamislite si, da bi mi tu začeli govoriti o združevanju s kom drugim - pa ne bomo in nočemo. Veste, koliko bi potrebovali za odziv? Minuto in pol iz Bruslja in vseh evropskih mest. Če bi pa nekdo samo omenil oblikovanje Velike Srbije, bi me v Bruslju obesili."
V Sloveniji so sicer korektni in poskušajo pomagati, kolikor morejo, je dodal Vučić. Poudaril je še, da slovenski vojaki na "Kosovu in Metohiji" varujejo srbski samostan Visoki Dečani, kar je "za vse nas posebnega pomena".
