Predsedovanje za izhod iz koronakrize

Nemčija je danes drugič, odkar jo kot kanclerka vodi Angela Merkel, za šest mesecev prevzela predsedovanje svetu EU. Od leta 2007, ko je ob koncu prvega predsedovanja v Evropskem parlamentu zadovoljna predstavljala dosežke, se je v EU veliko spremenilo. Ena od teh sprememb je, da Evropski svet vodi stalni predsednik. Zdaj je to Belgijec Charles Michel, ki sklicuje in vodi zasedanja voditeljev držav članic, kjer bodo sprejete ključne odločitve glede izhoda EU iz koronakrize.

Skupaj za obnovo Evrope

V Evropskem svetu bodo sprejete ključne odločitve o dolgoročnem proračunu EU za obdobje 2021-27, za katerega Evropska komisija predlaga 1100 milijard evrov, in o 750 milijard evrov vrednem reševalnem skladu za izhod iz koronakrize. O proračunu se države članice pogajajo že dve leti, a brez napredka, veliko ključnih vprašanj je odprtih tudi o reševalnem skladu.
Druga zahtevna tema, ki je na dnevnem redu v času nemškega predsedovanja, so pogajanja o dogovoru o prihodnjih odnosih z Združenim kraljestvom. Ta pogajanja sicer vodi Francoz Michel Barnier, a Nemčija kot največje gospodarstvo s temi pogajanji lahko največ izgubi, če se ne bodo zaključila uspešno. Pričakovanja od Angele Merkel so velika tudi zato, ker je med vsemi voditelji članic EU daleč največ časa na oblasti, odločilno besedo je imela pri reševanju vseh največjih kriz v zadnjih 15 letih in ima tako tudi daleč največ izkušenj s pogajanji o ključnih zadevah v EU.
Nemčija prevzema "koronsko" predsedovanje v času, ko se unija sooča z izzivom preživetja. Dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji bo merilo uspešnosti predsedovanja, je po poročanju STA v začetku junija izpostavil nemški veleposlanik pri EU Michael Clauss. Geslo tokratnega nemškega predsedovanja je Skupaj za obnovo Evrope.
Nemško predsedovanje bo odločilno, da bo EU gospodarsko in politično okrevala, pa je povedal Manfred Weber, vodja poslancev Evropske ljudske stranke (EPP), ki je največja politična skupina v Evropskem parlamentu. Nicolai von Ondarza z inštituta Stiftung Wissenschaft und Politik je za nemško nacionalno televizijo ARD dejal, da bo nemško predsedovanje uspešno, če bo dosežen dogovor o dolgoročnem proračunu 2021-27 in reševalnem skladu.

Solidarni proti varčnim

Pomemben korak v smeri dogovora je Merklova naredila spomladi, ko je skupaj s francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom pripravila predlog za reševalni sklad. S tem predlogom je odstopila od nasprotovanja Nemčije skupnemu zadolževanju na ravni EU in posledično porazdelitvi odplačevanja kreditov med države članice. Na podlagi predloga, ki sta ga predstavila Merklova in Macron, je Evropska komisija objavila svoj predlog reševalnega sklada.
Merklova pravi, da je treba dograditi velike mostove, da bi to dosegli. Tak most je treba dograditi med južnimi članicami, ki za okrevanje po pandemiji pričakujejo nepovratna sredstva EU, in štirimi "varčnimi članicami" - Avstrijo, Nizozemsko, Dansko in Švedsko -, ki vztrajajo pri kreditih iz reševalnega sklada pod strogimi pogoji in proračunu, ki ne bo presegel 1000 milijard evrov.
Nemčija je pred pandemijo v času svojega predsedovanja svetu EU septembra v Leipzigu načrtovala tudi prvi vrh 27 članic EU in Kitajske. Po razglasitvi pandemije so ga preložili. Novega datuma še ni.
Ob prevzemu šestmesečnega predsedovanja v Berlinu niso predvideli nobene slovesnosti. Ocenili so, da so časi preveč resni. Včeraj se je začelo tudi obdobje novega predsedujočega tria Nemčije, Portugalske in Slovenije, ki bo predsedovala v drugi polovici prihodnjega leta. V letih 2007 in 2008 je bila ta trojica sploh prvi predsedujoči trio v zgodovini EU.