Pridruževanje držav Zahodnega Balkana Evropski uniji: Damoklejev meč iz Sofije ostaja nad Severno Makedonijo

Ministri Evropske unije (EU) za evropske zadeve so vendarle sprejeli širitvene sklepe. To jim namreč v minulem letu ni uspelo. Ampak glede najbolj perečega širitvenega vprašanja začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo ti sklepi še zmeraj ne prinašajo napredka. Pomenijo celo korak nazaj glede na predhodne ambicije slovenskega predsedstva in Evropske komisije, ob tem pridaja slovenska tiskovna agencija STA.

Slovenski državni sekretar za evropske zadeve Gašper Dovžan, ki je vodil torkovo zasedanje, je sicer "z velikim zadovoljstvom" sporočil, da so soglasno sprejeli sklepe o širitvi, ki jih je usklajevalo slovensko predsedstvo. Kompromis pred četrtkovim zasedanjem namreč nikakor ni bil zagotovljen. Širitvene sklepe članice sicer tradicionalno sprejmejo ob koncu leta na podlagi letnega širitvenega svežnja Evropske komisije. "Veseli me, da smo s kolegi soglasno sprejeli sklepe o širitvi EU in stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, ki jih je predlagalo slovensko predsedstvo. Slovenija je kredibilno nadaljevanje širitvenega procesa postavila med prednostne naloge predsedovanja. Sprejeto besedilo je uravnoteženo in ambiciozno ter potrjuje zavezo Sveta k širitvi, upošteva razvoj dogodkov in poudarja, da morajo partnerji nadaljevati reforme. Sprejetje sklepov je nov mejnik v širitvenem in stabilizacijskem procesu," je ob tem poudaril Dovžan. Srbija je istega dne odprla štiri nova pogajalska poglavja.

Da je to bila "mojstrovina evropske zmožnosti sklepanja kompromisov v duhu lojalnega sodelovanja", je dosežek opisala tudi podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova, pristojna za vrednote in preglednost, ter se zanj zahvalila slovenskemu predsedstvu. Soglasno sprejetje sklepov, ki je Sloveniji uspelo po velikih prizadevanjih, kot menijo v Bruslju, je seveda politično pomembno. Kajti če bi se ponovil lanski neuspeh, bi bila pod vprašaj postavljena evropska enotnost in odnos do procesa širitve. Toda ostaja dejstvo, da sklepi glede najbolj perečega širitvenega vprašanja - začetka pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo - ne prinašajo napredka. Evropska komisija je namreč že tako lani kot letos oktobra pozvala k začetku pristopnih pogajanj z obema državama "še letos". Tudi Slovenija si je izrecno prizadevala za tak preboj do konca leta.

V sklepih pa je konkreten časovni okvir "do konca leta" zamenjal ohlapnejši izraz "čim prej". "Svet se veseli čimprejšnjega sklica prve medvladne konference z republiko Severno Makedonijo in Albanijo, po odobritvi pogajalskega okvira," so tako zapisali v sklepih. Komisija je že večkrat ocenila, da državi izpolnjujeta pogoje za začetek pristopnih pogajanj. Zeleno luč so marca lani prižgale tudi članice. Nato se je zapletlo, saj je proces blokirala Bolgarija zaradi dvostranskih vprašanj s Severno Makedonijo. Še dodatno je položaj otežila politična kriza v obeh državah in Damoklejev meč iz Sofije nad Skopjem še zmeraj visi.

Dovžan je v Bruslju na vprašanje, ali je slovensko predsedstvo frustrirano zaradi razvodenele ambicije v povezavi s pogajanji s Severno Makedonijo in Albanijo, odgovoril, da štejejo uspešno sprejeti sklepi. Da pa nekateri koraki letos niso izvedljivi, je menil, zato pač omenjenega časovnega okvira v sklepih ni. Je pa po potrditvi nove bolgarske vlade vseeno zelo optimističen, da bo mogoče po zastavljeni poti iti čim prej naprej.

Članice so v sklepih potrdile zavezanost širitvi, ki da ostaja ključna politika EU, in neomajno podporo evropski perspektivi Zahodnega Balkana. To sta tudi ključni sporočili vrha EU in Zahodnega Balkana, ki je oktobra potekal na Brdu pri Kranju kot osrednji dogodek slovenskega predsedovanja. Toda šele po potrditvi pogajalskih okvirov, ki jih je Evropska komisija potrdila že julija lani, lahko predsedstvo skliče prvo pogajalsko konferenco. Šele to bi pomenilo vsaj simbolni začetek pogajanj z uradnim Skopjem in Tirano. Ob robu sveta sta potekali še medvladni konferenci s Črno goro in Srbijo, dodajo iz slovenskega ministrstva za zunanje zadeve. Bili so zadovoljni "z odprtjem pogajalskega sklopa poglavij o okolju, energetiki, transportu in povezljivosti za Srbijo ter napredkom Črne gore v pristopnih pogajanjih".