Profesorica prava v ZDA: Če bo o zmagovalcu odločalo vrhovno sodišče, obstaja možnost, da posamezne države odločitve ne bi sprejele

Kakšno je vaše mnenje o morebitnih pravnih zapletih glede izida predsedniških volitev v ZDA?

"Volilno pravo v ZDA je skladno z zvezno ustavo ZDA v pristojnosti posameznih zveznih držav. Zakonodajalci posameznih držav z zakonom določijo pravila za izvedbo volitev, pogoje za veljavnost glasovnic, štetje glasov, roke za končno objavo volilnih rezultatov itd. Letos je glasovnic po pošti zaradi pandemije zelo veliko, zato se bo štetje glasov zavleklo, saj nekatere države po pošti prejetih glasov ne smejo začeti šteti do dneva volitev. Udeležba letos je visoka, zato je štetje še toliko počasnejše.

Počasno štetje ni problematično, se pa pričakuje, da bodo glasovnice preštete danes in v naslednjih dneh bolj naklonjene demokratom kot republikancem, saj so demokrati letos pretežno glasovali po pošti, republikanci pa osebno. Ameriški mediji so fenomen poimenovali kot rdeči privid (red mirage), ker bodo najprej objavljeni rezultati bolj naklonjeni Trumpu, ki mu bo sledil modri premik (blue shift), saj so glasovi po pošti bolj naklonjeni Bidnu. In ravno zato je Trumpovo trenutno podpihovanje še toliko bolj nevarno.

Ker je volilno pravo pravo posameznih držav, je odločanje o tem, ali so volilne komisije ravnale skladno z zakonodajo ali ne, v rokah sodišč posameznih zveznih držav. Ravno zato se je do teh volitev ameriško zvezno vrhovno sodišče v volilne spore vmešalo le redko: odločanje o volilnih postopkih je del suverenosti posameznih zveznih držav, ki jim skladno z zvezno ustavo pripada, in je poseganje v interpretacijo notranjega prava posamezne zvezne države poseganje v suverenost le-te. Vrhovno sodišče ZDA lahko poseže v volitve le kadar postopki po posameznih državah kršijo pravice, ki jih zagotavlja zvezna ustava, kot je recimo pravica do enakopravnosti (Equal Protection).

V sporu Bush v. Gore leta 2000 je Gora in Busha med zmago na Floridi ločilo 537 glasov od več kot 5,8 milijona oddanih glasov. Demokrati so zahtevali ponovno štetje v posameznih volilnih okrajih, a ne vseh. Poleg tega so okraji presojali veljavnost glasovnic po malenkostno drugačnih postopkih, kar je privedlo do neenake obravnave vseh oddanih glasov. Vrhovno sodišče je takrat odločilo, da to krši pravico do enakopravnosti, ki ga zagotavlja zvezna ustava, in naložilo Floridi, da mora prenehati s ponovnim štetjem glasov. Če bi s štetjem nadaljevali in če bi ponovno šteli vse glasove, bi na Floridi in s tem na volitvah leta 2000 zelo verjetno zmagal Al Gore. Prav zaradi prepovedi nadaljnjega štetja glasov je odločitev še do danes sporna in tudi samo vrhovno sodišče ZDA je v sodbi Bush v. Gore navedlo, da odločitev ni precedens za bodoče odločanje.

Pri tokratnih volitvah sta obe strani, zlasti pa republikanci, na sodišča posameznih zveznih držav in na prvostopenjska zvezna sodišča vložili že več deset različnih tožb v vseh zveznih državah, kjer se je pričakovalo, da bo rezultat tesen. V večini sporov so volilni organi zaradi covida sprejeli ukrepe, ki bi volivcem olajšali glasovanje: v Houstonu so odprli volišča za predčasno glasovanje, ki so bila odprta 24 ur/dan in omogočili glasovanje iz avtomobila; v Severni Karolini in Pennsylvaniji, so podaljšali rok, do katerega morajo pravočasno oddane glasovnice po pošti prispeti do volilnih komisij. Glasovi po pošti so pretežno demokratski, zato je toliko sporov prav glede glasovanja po pošti. 

Kako pomembne bodo tožbe, bo odvisno od tega, koliko glasov bo ločilo kandidata od zmage v posamezni zvezni državi. Do jutri ali petka bo bolj jasno, kje je rezultat dovolj blizu, a menim, da obstaja precejšnja verjetnost, da bodo sodišča tako ali drugače odločala o zmagovalcu. Sicer upam, da se temu izognemo, ker ni dobro za ZDA, za politični in pravni sistem, za nacionalno varnost."

Kakšen bo po vaše razvoj dogodkov, če Donald Trump ne bi priznal izida volitev? Kakšna je vloga sodišč v tem primeru?

​"Če bo rezultat tesen, a kljub vsemu nesporen, bo Trumpu 20. 1. 2021 potekel mandat in se bo moral umakniti iz Bele hiše. Izid volitev od njegovega priznanja ali nepriznanja ni odvisen, lahko pa seveda njegovo podpihovanje privede do oboroženih spopadov. 

Če bo o zmagovalcu odločalo vrhovno sodišče ZDA, obstaja možnost, da posamezne zvezne države odločitve ne bi sprejele (ker presega pristojnosti vrhovnega sodišča, kot sem razložila zgoraj). Zna se zgoditi, da bodo države na konvencijo elektorjev, ki končno izbere predsednika, poslali po dve skupini elektorjev. Potem bi v spor posegel kongres in ni povsem jasno, kako bi se morebiten spor razrešil. Obstajajo seveda postopki, ki določajo, kdo odloča o čem, a je potem vprašanje legitimnosti tako resno, da je izid nejasen. Skratka, kaos, ki si ga ne želimo."

Kakšna je vaša razlaga za višjo podporo Donaldu Trumpu, čeprav mu merjenja javnega mnenja do zadnjega niso dajala možnosti za zmago?

"Domnevam, da so Američani naveličani koronavirusa in zapiranja in da želijo, da se Amerika odpre, da se odprejo šole, trgovine, restavracije, fitnesi, pa čeprav to pomeni tveganje okužbe. Konec koncev vsak dan tvegamo prometne nesreče, kadimo, shajamo ob onesnaženem zraku. Koronavirus je le dodatno tveganje, za katerega optimistični Američani, tako kot Slovenci, verjamejo, da se ne bodo nalezli in da jih v primeru okužbe ne bo prizadel prehudo. In zaradi tega jih grožnja, da bo Biden zaprl večji del Amerike, prizadene veliko bolj kot domnevno nizko tveganje, ki ga predstavlja covid."