Urban Červek
V danes objavljeni oceni osnutka slovenskega proračunskega načrta za prihodnje leto Evropska komisija ugotavlja, da obstajajo tveganja proračunske neskladnosti z evropskimi pravili. Komisija Slovenijo poziva, naj ukrepa za uskladitev s pravili in naj ji posodobljen osnutek pošlje vsaj en mesec pred posredovanjem rebalansa v državni zbor.
Slovenski proračunski načrt je pred mesecem dni v Bruselj poslala aktualna vlada, vendar na podlagi dokumenta in predpostavk, ki jih je pripravila prejšnja, Cerarjeva vlada. Kot je znano, pa je sedanja vlada sredi zahtevnih pogajanj s sindikati javnega sektorja o dvigu plač, kar bo pomembno vplivalo na državni proračun. "Neresno je, da sedanja vlada pošlje v Bruselj star dokument. Če ne bi bilo Italije, bi bile kritike Slovenija glede proračunskega načrta še veliko bolj izstopajoče," je bila kritična slovenska poslanka evropskega parlamenta Renata Tomc iz SDS, ki pripada Evropski ljudski stranki (EPP), največji politični grupaciji v Evropskem parlamentu. Skupaj s Slovenijo so v skupini držav, kjer obstajajo tveganja proračunske neskladnosti, še Belgija, Francija, Portugalska in Španija.
Ko gre za proračune, v Evropski uniji ni milosti
Slovenija bo proračun poslala znova
V odzivu na ugotovitev komisije je ministrstvo za finance zapisalo, da bo Slovenija Evropski komisiji prihodnje leto poslala čim bolj skladen osnutek proračunskega načrta, ki ga bo pripravila ob rebalansu proračuna za leto 2019 in obljubili, da bosta rebalans proračuna 2019 in nov osnutek proračunskega načrta "šla v smeri, da bosta dokumenta čim bolj skladna s pravili EU".
Toda veliko več pozornosti je v Bruslju namenjene Italiji, katere populistična vlada sredinskega Gibanja 5 zvezd in skrajno desne stranke Liga se je odkrito postavila po robu Evropski komisiji in ne namerava uskladiti svoje načrtovane porabe evropskim pravilom. Evropska komisija je včeraj zato odločila podpreti sprožitev postopka proti Italiji zaradi prekomernega javnega dolga, je v Bruslju sporočil podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis. Dombrovskis je kot problematičen izpostavil zlasti načrtovan strukturni primanjkljaj, ki naj bi se zvišal za okoli odstotek BDP. Stališče komisije sicer še ni sprožitev postopka, je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Zdaj so na potezi članice, ki morajo v dveh tednih posredovati svoje stališče.
Italija, tretje največje gospodarstvo v območju evra, je lani beležila dolg v vrednosti 131,2 odstotka BDP, kar je po bruseljskih izračunih 37.000 evrov na prebivalca. Tudi v prihodnjih dveh letih se dolg naj ne bi zmanjšal. Italijanski javni dolg je za grškim drugi najvišji v EU in eden najvišjih na svetu. Tako visok dolg terja fiskalno previdnost, italijanska vlada pa načrtuje dodatno zadolževanje, je bil kritičen Dombrovskis.
Dileme Evropske komisije
Kot je pojasnila Marian Harkin, evropska poslanka in podpredsednica Evropske demokratske stranke (EDP) iz sredinsko liberalno usmerjene grupacije ALDE Evropskega parlamenta, je Evropska komisija v primeru Italije v težkem položaju, saj bo deležna kritik tako v primeru ukrepanja kot v primeru neukrepanja. Če ostro nastopi proti italijanski vladi, bo ta, že tako protievropsko populistično usmerjena, dobila še en argument za kritiko Bruslja. Hkrati pa je Evropska komisija dolžna zahtevati spoštovanje zakonov in pravil, v tem primeru pakta stabilnosti in rasti, ki države omejuje pri proračunskem primanjkljaju in zadolževanju. "Vedeti moramo tudi, da Italija ni edini primer kršenja tega pravila, saj so si to v preteklosti privoščile tudi druge velike evropske države, na primer Nemčija in Francija," je na dvojna merila opozorila poslanka.
Kljubovanje Italije
Uradni Rim v okviru predloga proračuna za 2019 načrtuje javnofinančni primanjkljaj v višini 2,4 odstotka BDP, Evropska komisija pa napoveduje Italiji 2,9 odstotka primanjkljaja. Razlika nastaja predvsem zato, ker EU Italiji za 2019 napoveduje zgolj 1,2-odstotno gospodarsko rast, proračunski načrti Rima pa temeljijo na oceni 1,5-odstotne krepitve BDP. To neskladje so v Bruslju izpostavili tudi italijanski novinarji, ki so opozorili, da so bile napovedi Evropske komisije glede prihodnje gospodarske rasti veliko pogosteje napačne kot točne.
Evropski pakt stabilnosti in rasti določa, da dolg države ne sme preseči 60 odstotkov BDP. Čeprav je Italija pravila kršila že prej, komisija doslej postopka ni sprožila, ker javnofinančni primanjkljaj ni bil previsok in ker je bila država pretežno skladna s strukturnimi cilji v preventivni fazi procesa spremljanja javnih financ članic. Po načrtih nove vlade pa ni več tako, je pojasnil Moscovici in pozval k dialogu.
