"Zahod podpira vojno v Ukrajini, stopnjujejo tudi provokacije glede Tajvana, destabilizirajo svetovne trge hrane in energije," je danes v Moskvi dejal ruski predsednik Vladimir Putin in opozoril, da je "to nevarna, smrtonosna in umazana igra". "Tisti, ki pišejo pravila mislijo, da drugi nimajo pravice do svoje poti," je dodal.
"Človeštvo ima dve izbiri: ali bomo nadaljevali s težavami, ki bremenijo vse, ali pa bomo delali skupaj. Verjamem v zdravo pamet in vedno sem," je nadaljeval svoj govor Putin in pozval Zahod naj dela na skupni prihodnosti z Rusijo.
Nato pa je spet kritiziral zahodne države. "Nacisti so zažigali knjige, zahodni napredneži prepovedujejo Dostojevskega in Čajkovskega. Cancel kultura uničuje vse, kar je živo in ustvarjalno," je nadaljeval Putin in poudaril, da bo zgodovina vse popravila. Prepričan je, da zgodovina ne bo izničila velikih zgodovinskih osebnosti, temveč tiste, ki to danes počnejo.
Putin: Desetletje pred nami verjetno najnevarnejše po koncu druge svetovne vojne
Prihodnje desetletje bo verjetno najnevarnejše po koncu druge svetovne vojne, je danes izjavil ruski predsednik Vladimir Putin. Ob tem je Zahod obtožil, da želi prevladati nad svetom, ukrajinsko protiofenzivo v Ukrajini pa je označil za del "tektonskih premikov celotnega svetovnega reda", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Pred nami je verjetno najbolj nevarno, nepredvidljivo in hkrati pomembno desetletje po koncu druge svetovne vojne," je Putin dejal članom letnega moskovskega think tanka Valdaj in dodal, da so trenutne razmere v svetu "do neke mere revolucionarne".
"Zgodovinsko obdobje nedeljive prevlade Zahoda v svetovnih zadevah se končuje. Unipolarni svet postaja stvar preteklosti," je napovedal ruski predsednik.
Po njegovih besedah Zahod ne more "sam upravljati človeštva", vendar si za to "obupano prizadeva". Po njegovi oceni si večina ljudi na svetu tega ne želi več prenašati. Zatrdil je tudi, da se Zahod obnaša kot da bi bile "njegove vrednote in svetovni nazor univerzalni", poroča nemška tiskovna agencija dpa.
V luči vojne v Ukrajini je Putin dejal, da Rusija ne izziva zahodnih elit, temveč poskuša "braniti svojo pravico do obstoja" spričo prizadevanj Zahoda za, kot je še dejal, uničenje njegove države, navaja AFP.
Ruski predsednik je tudi pozval k svobodi za druge kulture in politične poglede, medtem ko so ruske oblasti politično opozicijo in medije, kritične do Kremlja, v državi že skorajda popolnoma uničile.
"Ti ljudje imajo o sebi visoko mnenje. A čez nekaj let se jih nihče ne bo spomnil. Vsi pa se bodo vedno spominjali Dostojevskega," je dodal. Neposredna grožnja Zahodu je po njegovih besedah pojava alternativnih socialnih modelov, ki se po njegovih besedah zdijo "bolj privlačni".
"Zahodne kulture lahko predstavijo na tisoče spolov in parad ponosa, pustimo jih naj to storijo," je poudaril Putin dodal, da Zahod nima pravice zahtevati, da jim morajo slediti tudi drugi.
Po njegovih besedah si Zahod želi ranljive Rusije, ki pa si ne želi hegemonije. "Rusija na izziva Zahoda, želi si dobiti pravico do svojega razvoja," je nadaljeval.
Prevzemanje trgov
"Prihodnji svetovni red bi moral temeljiti na pravu in pravici. Svetovna trgovina bi morala biti bolj odprta in poštena. Je to mogoče? Seveda. ZDA uporabljajo dolar kot orožje," je še povedal Putin in menil, da svetovna trgovina in finance ne bi smele biti odvisne od ene države. "Danes pa se dogaja to, da Zahod prodaja farmacevtske proizvode in potem od drugih držav zahteva, da uniči sovjo farmacevtsko industrijo," je kot primer navedel farmacevtsko industrijo. "To je njihov način prevzemanja trgov in resursov. To ni napredek, to je zasužnjevanje," je povedal Putin.
Napovedovali pomemben govor
Več ur pred njegovim nagovorom je predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov dejal, da bo šlo za zelo pomemben govor na letošnji tridnevni konferenci, ki poteka pod sloganom "Svet po hegemoniji: Pravica in varnost za vse". Putin si je sicer včeraj prek videopovezave ogledal vojaško vajo silovitega jedrskega napada. Ruska vojska je imela nazadnje vajo jedrskih enot pet dni pred invazijo na Ukrajino.
ZDA bodo pospešeno posodobile jedrsko orožje v Evropi
Ameriški časnik Politico je včeraj poročal, da nameravajo ZDA pospešiti posodobitev zalog jedrskega orožja v evropskih članicah severnoatlantskega zavezništva. Časnik se sklicuje na besede ameriškega uradnika, ki je dejal, da bodo sodobnejše bombe B61-12 v Evropo pripeljali že decembra, načrtovano pa je bilo, da bi jih pripeljali spomladi prihodnje leto. Novo različico teh bomb, ki naj bi bila natančnejša, naj bi dobile Nemčija, Italija, Belgija, Nizozemska in Turčija. Te države že imajo sicer zalogo starejših različic teh jedrskih bomb. Iz zraka jih lahko izstrelijo letala, kot sta bombnika B-2, B-21, in pa večnamenska letala F-15, F-16, F-35 in Tornado.
"Danes bo to zagotovo glavni dogodek dneva, ki ga bo treba pozneje analizirati, njegovo vsebino preštudirati, prebrati in ponovno prebrati," je Peskov dejal novinarjem. Na dogodku bodo prisotni tudi tuji novinarji, ki bodo lahko zastavljali vprašanja. Letos sicer sodeluje 111 strokovnjakov, politikov, diplomatov in ekonomistov iz 41 držav, med drugim tudi iz Francije, Nemčije, ZDA in Turčije.
Mednarodni debatni klub Valdai je bil ustanovljen leta 2004, od takrat pa si je pridobil mednarodno prepoznavnost, saj na njem sodelujejo svetovni in tudi ruski strokovnjaki, znanstveniki, politiki in vladni predstavniki.
Največ pozornosti trenutno posveča globalnim političnim in gospodarskim procesom. V zadnjih letih je s klubom sodelovalo več kot tisoč predstavnikov znanstvene stroke iz 84 držav.
Putin: Ukrajina izstopila iz pogajanj po ukazu ZDA
Putin meni, da je Ukrajina marca iz mirovnih pogajanj izstopila po ukazu ZDA, so danes sporočili iz Kremlja in hkrati zatrdili, da je Rusija pripravljena zagovarjati svoje interese za pogajalsko mizo. "Besedilo je bilo pripravljeno, potem pa je ukrajinska stran nenadoma izginila z radarja in izjavila, da ne želi nadaljevati pogajanj," je povedal Peskov. Poudaril je, da je po mnenju Putina do odločitve o prekinitvi pogajanj prišlo na ukaz ZDA.
Pogajanja med Kijevom in Moskvo so zastala marca, obe strani pa sta za zastoj obtožili druga drugo. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je konec septembra tudi izjavil, da se z Rusijo ne namerava pogajati, dokler bo Putin njen predsednik.
