Analitiki ocenjujejo, da si ruski predsednik Vladimir Putin, ki je ustavil dobavo plina Evropi, želi mrzle zime oziroma daljših obdobij z ekstremno nizkimi temperaturami. Še ena tako hladna zima, kot smo ji bili priča v letih 2010 in 2011, ali daljši ledeni val z Arktike, kot je bila "zver z vzhoda", ki je leta 2018 prizadela zahodno Evropo, bi lahko povzročila težave, ki bi lahko oslabile evropsko odločnost pri pomoči Ukrajini.
"Energetsko orožje ima v cevi en naboj, ki ga je on ravnokar izstrelil," je povedal Eliot Cohen, vojaški zgodovinar in strokovnjak za varnost pri Centru za strateške in mednarodne študije na Univerzi Johna Hopkinsa. "Evropejci bodo letos doživeli najhujše," je ocenil za agencijo AFP.
Številne države že prepričujejo gospodinjstva, naj znižajo temperature na termostatih, podjetja pa pozivajo, naj v skladu z načrti Evropske unije za znižanje porabe plina za 15 odstotkov varčujejo z energijo.
Evropske države zadnje mesece pospešeno polnijo strateške rezerve, pri čemer pa za plin med drugim Alžiriji, Katarju, Norveški in ZDA plačujejo rekordno visoke cene. Evropska skladišča so praktično polna. "Evropa je v dobri poziciji, da prebrodi zimo v normalnih vremenskih pogojih," je za AFP dejal Alireza Nahvi, znanstvenik svetovalnega podjetja za energetiko Wood Mackenzie.
Hladni vali predstavljajo nevarnost
Evropski center za srednjeročne vremenske napovedi, ki je financiran z evropskimi sredstvi, opravlja trimesečne vremenske napovedi. Za zdaj je še prezgodaj govoriti, kakšna bo zima, prvi podatki pa kažejo, da bi lahko bilo na splošno toplo, obstaja pa verjetnost hladnih valov v novembru in decembru. "Ko se bo začela zima, bo pomembna smer vetra. Če bomo imeli od sredine novembra do decembra močne vzhodne vetrove in sneg nad Evropo, se bo to zagotovo odrazilo na povečanem povpraševanju po plinu, na cenah in na geopolitiki," je pojasnil direktor evropskega servisa za satelitsko spremljanje podnebnih sprememb Copernicus (C3S) Carlo Buontempo.
Ker pa je bilo letos v Evropi rekordno vroče poletje, je toplejši tudi Atlantski ocean, zato bi morale biti temperature, ko bodo pihali vetrovi z zahoda, tudi višje. "Vztrajam pa pri tem, da bo verjetno na splošno toplejša zima, obstaja pa verjetnost, da bo na začetku nekaj hladnejših obdobij," je dodal.
"Zver z vzhoda" je februarja 2018 v Evropo prinesla izredno nizke temperature. Na Poljskem je terjala kar 27 žrtev, 17 v Veliki Britaniji, 7 na Slovaškem in tudi v Franciji, 6 ljudi je umrlo na Češkem in v Romuniji, 5 v Litvi, po 3 žrtve pa je terjala v Španiji, Srbiji, Italiji in tudi v Sloveniji.
Ahilova peta
Mednarodna agencija za energijo (IEA) medtem testira sposobnost Evrope, da prebrodi prihajajočo zimo brez ruskega plina. Ob povprečnih temperaturah in pod pogojem, da bo povpraševanje po plinu tokrat okoli 9 odstotkov pod povprečjem, bi lahko najstarejša celina zimo prebrodila brez večjih težav.
"Če ne bomo imeli ruskega plina, zima pa bo od povprečja hladnejša za okoli 10 odstotkov, bo že to predstavljal pritisk na evropski plinski sistem," je opozoril analitik za plin pri IEA Gergely Molnar.
Drugi pomembni dejavnik bo raven zalog. Glede na to, da so zdaj skladišča napolnjena do približno 90 odstotkov, ni treba porabiti vsega. Ko pa se bodo zaloge zmanjševale, bo tlak padel, kar pomeni, da bo zadnjih 30 odstotkov težko izkoristiti. Poznejši val mrzlega vremena v februarju ali marcu, ko bo tlak nizek, agencija opisuje kot "ahilovo peto evropske varnosti na področju oskrbe s plinom".
Molnar je tudi poudaril, da so zdaj vse pomembnejši obnovljivi viri energije, ki so vse bolj prisotni v evropski energetiki. "Treba si bo zapomniti epizodo 'zveri z vzhoda', ki je res pokazala, kako ranljiv je lahko plinski sistem ob močnem hladnem valu," je opozoril.
