Italijanski premier Giuseppe Conte je odšel, prihaja Mario Draghi. Morda, kajti ni rečeno, da mu bodo med sabo sprte italijanske stranke zagotovile absolutno večino v parlamentu. Če je po eni strani to vprašljivo, pa so po drugi strani trgi prepričani, da se danes splača vlagati v Italijo. Milanska borza je v nekaj urah pridobila skoraj tri odstotke, indeks razmerja med nemškimi in italijanskimi obveznicami je padel na 105, še pred nekaj dnevi se je gibal okoli 150. Ko je pred leti padla Berlusconijeva vlada, je znašal 575.
Najmanj štiri mesece zastoja za nove volitve v času pandemije bi bilo preveč
Spor okoli denarja
Zadnjo besedo o padcu Contejeve vlade je rekel nekdanji premier Matteo Renzi, ki je povzročil njen padec. Štiridnevna pogajanja, ki jih je od nedelje do srede vodil predsednik poslanske zbornice, predstavnik Gibanja 5 zvezd Roberto Fico, so bila neuspešna. Renzi, čigar kritike vladi so bile v veliki meri sicer utemeljene, kajti Conte v jesenski in zimski fazi kljubovanja pandemiji koronavirusa še zdaleč ni bil tako uspešen kot v njeni spomladanski fazi, je trčil ob zid, ki so ga sestavljale ostale koalicijske stranke, predvsem Demokratska stranka in Gibanje 5 zvezd. Po njihovi oceni je bil prav Giuseppe Conte edini možni kandidat za predsednika vlade in za ohranitev koalicije. Obstajale so tudi nekatere druge razlike, vprašanje reforme sodstva in težave pri kljubovanju pandemiji koronavirusa.
Nad vsem tem pa je lebdel nadzor nad sredstvi Nove generacije EU, vrednimi 209 milijard evrov, ki jih je hotel Conte upravljati sam s skupino šestih menedžerjev in 300 tehnikov, mimo ministrstev, a se ostali s tem niso strinjali. Po svoje jim je odleglo, ker je to vprašanje sprožil Matteo Renzi, očitno pa niso pričakovali, da bo slednji pripeljal spor tako daleč, do razbitja koalicije. In včeraj, po podelitvi mandatarstva Draghiju, so nekateri politiki v koalicijskih strankah celo namignili, da jih je Renzi ponovno prelisičil, češ da je bil od vsega začetka njegov namen, da onemogoči ponovitev koalicije z namenom, da Draghi zasede Contejevo mesto.
Karkoli je potrebno
Mario Draghi je eden najbolj znanih Italijanov. Ekonomist z doktoratom na bostonskem MIT pod mentorstvom Nobelovega nagrajenca Franca Modiglianija je kariero naredil v bančništvu. Bil je tesen sodelavec Carla Azeglia Ciampija v času, ko je bil ta guverner Banke Italije, nato je Draghi sam postal guverner Banke Italije in nato guverner Evropske centralne banke. Tamr se je soočal z dvema hudima krizama in obe uspešno rešil; zadnjo po sporu z nemško kanclerko Angelo Merkel. Znan je njegov stavek "Whatever it takes", karkoli je potrebno, s katerim je ob gospodarski krizi leta 2008 napovedal, da bo Evropska centralna banka naredila vse, kar je potrebno, da reši evro. Uspelo mu je, čeprav je morala takrat Grčija plačati zelo visoko ceno, kar je kasneje obžaloval. Ampak evro je bil rešen.
Zadrega na desnici
Resnici na ljubo do srede nihče ni pričakoval takega razpleta; še v sredo opoldne je na pogajanjih kazalo dobro za nov mandat Conteju. S tem se je sprijaznila tudi opozicija. Ob tem presenečenju in ob pozivu predsednika republike Sergia Mattarelle, ki je povedal, da si zdaj Italija ne more privoščiti štirih mesecev brezvladja. Razpis volitev, volilna kampanja in nato sestava nove vlade terja namreč najmanj toliko časa. Zdaj pa je treba kljubovati pandemiji in organizirati cepljenja, spopasti se je treba z gospodarskimi izzivi, naraščanjem brezposelnosti ter zaprtjem trgovin in javnih lokalov, pa tudi pripraviti program investicij za več kot 200 milijard evrov. To so bile utemeljitve, ki jih je Mattarella navedel za podelitev mandatarstva Draghiju.
Draghi je za danes že napovedal prvi krog posvetovanja z vsemi strankami. Zaenkrat je poleg Renzijeve Žive Italije edino Demokratska stranka napovedala svojo podporo. Gibanje 5 zvezd naj bi taki vladi nasprotovalo, ampak Luigi Di Maio, zunanji minister in dejansko najpomembnejša osebnost te stranke, zaenkrat molči. Desna sredina ne skriva zadrege. Sredinski del, vključno z Berlusconijem, se ogreva za podporo Draghiju; prav v zadnjih dneh je sam Berlusconi večkrat govoril o "vladi najodličnejših". Tudi voditelj skrajno desne stranke Liga Matteo Salvini je nekajkrat omenjal Draghija, medtem ko voditeljica še bolj skrajnodesničarske stranke Bratje Italije Giorgia Meloni vztraja pri takojšnjih predčasnih volitvah. Vsekakor je Salvini včeraj v imenu vse desnosredinske koalicije napovedal, da bodo pozorno prisluhnili mandatarju. Toda počakati bo treba še nekaj dni, da Draghi opravi posvetovanja s parlamentarnimi strankami.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
