Notranji ministri držav članic EU so danes v Bruslju sprejeli odločitev, da se na kopenskih mejah Bolgarije in Romunije z drugimi članicami schengenskega območja in na meji med njima 1. januarja 2025 odpravi nadzor. Na teh mejah tako ne bodo več izvajali sistematičnega preverjanja oseb, bodo pa vsaj še pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor.
"To je velika zmaga za Bolgarijo in Romunijo, pa tudi za vso Evropo," je na družbenem omrežju X ob novici, da so ministri potrdili odpravo nadzora na kopenskih mejah z Bolgarijo in Romunijo, zapisalo madžarsko predsedstvo Sveta EU. Romunski notranji minister Catalin Predoiu pa je že pred odločitvijo poudaril, da bo Romunija okrepila schengen. "Pripravljeni smo na to, da bomo še naprej zvest in trden partner schengenskega območja. Skupaj s komisijo in drugimi državami članicami bomo delali, da bomo še utrdili svoj položaj," je povedal.
V skladu z današnjo odločitvijo bodo 1. januarja prihodnje leto na kopenskih mejah Romunije in Bolgarije z drugimi članicami schengenskega območja in na meji med njima odpravili sistematično preverjanje oseb. Bodo pa v skladu z dogovorom notranjih ministrov Romunije, Bolgarije, Madžarske in Avstrije, ki je omogočil današnjo odločitev, na madžarsko-romunski in romunsko-bolgarski meji še najmanj pol leta izvajali ciljno usmerjen nadzor v skladu s schengeskim zakonikom. Ta omogoča začasno ponovno vzpostavitev nadzora na notranjih schengenskih mejah.
Poleg tega dogovor, sklenjen 22. novembra v Budimpešti, vključuje mešano policijsko patruljo, sestavljeno iz skupno 100 avstrijskih, bolgarskih, romunskih in madžarskih policistov, ki bo Bolgariji pomagala pri nadzoru zunanje meje EU s Turčijo. Bolgarija in Romunija, ki sta članici EU od leta 2007, sta tako po več kot desetletju prizadevanj vendarle dočakali polnopravno članstvo v schengenskem prostoru. Nadzor na njunih zračnih in pomorskih mejah z drugimi članicami schengna je bil odpravljen že konec marca letos.
Schengensko območje, ki bo prihodnje leto praznovalo 40 let, sestavlja 29 držav - 25 članic EU ter Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn. Tako omogoča prosto gibanje skoraj 420 milijonom ljudem. Se je pa v zadnjem obdobju znašlo v krizi, saj več držav izvaja začasni nadzor na notranjih mejah z drugimi članicami schengna.
