Potem ko je ruski predsednik Vladimir Putin v sredo napovedal mobilizacijo 300.000 vojaških obveznikov za vojno v Ukrajini, so številni Rusi začeli iskati načine, da bi se temu izognili. Poskočile so cene letalskih kart, številni poleti so bili v trenutku razprodani. Za rezervacijo enosmerne letalske vozovnice v soboto, ki velja za relacijo Moskva - Beograd, letalska družba Emirates računa nekaj manj kot 12.000 evrov, cene nato padajo iz dneva v dan, pod tisoč evrov pa šele v drugi polovici oktobra.
A Rusi so pri potovanjih precej omejeni. Zaradi sankcij namreč ni poletov v države EU, lahko pa letijo v Turčijo ali Srbijo, pa tudi v Gruzijo, Armenijo in srednjeazijske države. Cene letalskih kart so po napovedi mobilizacije poskočile v nebo.
Koliko bodo vpoklicani rezervisti plačani?
Po poročanju ruske tiskovne agencije RIA naj bi vpoklicani rezervisti mesečno prejeli najmanj 205 tisoč rubljev (dobrih 3400 evrov). To je dejal vojaški komisar ruske republike Jakutija Aleksander Avdonin. Višina plačila bo odvisna od vojaškega čina in zadolžitev posameznika. Najprej bodo mobilizirali tiste, ki so bili v vojski največ tri leta nazaj.
Predsednik ruskega parlamenta poslance pozval v vojsko
Predsednik ruskega parlamenta Vjačeslav Volodin je po sredinem ukazu o delni mobilizaciji rezervistov tudi poslance ruske dume pozval k sodelovanju v vojni v Ukrajini. Ob tem je dejal, da "poslanci niso deležni izjem ali posebne zaščite," poroča nemška tiskovna agencija dpa.
"Tisti, ki izpolnjujejo pogoje za delno mobilizacijo, naj pomagajo pri sodelovanju v posebni vojaški operaciji. Za poslance ni nobene posebne zaščite," je danes na svojem kanalu na omrežju Telegram sporočil predsednik ruske dume.
Volodin se je s svojimi komentarji odzval na mnenje, ki v poslanskih krogih ni redko, da se Putinov poziv k obrambi države na poslance ne nanaša. Hkrati je Volodin pohvalil tiste poslance, ki so že odšli na fronto v okupirano regijo Donbas na vzhodu Ukrajine. Po njegovih besedah bodo vpoklicani le rezervisti z bojnimi izkušnjami in opravljenim posebnim vojaškim usposabljanjem.
Predsednik ruskega parlamenta je sicer priznal, da se po uličnih protestih in poročilih o množičnem odhodu mladih Rusov iz države očitno "pojavljajo vprašanja, ki skrbijo ruske državljane", vendar poudaril potrebo po obrambi "tisoč kilometrov dolge frontne črte".
Kam Rusi sploh lahko zbežijo?
Baltski državi Estonija in Latvija sta že v sredo sporočili, da ruskim državljanom, ki bežijo pred vpoklicem v vojsko, ne bosta dali azila. Estonski zunanji minister Urmas Reinsalu je za agencijo Reuters dejal, da zavračanje posameznika, da bi izpolnil državljansko dolžnost, ni zadosten razlog za to, da se mu v drugi državi da zatočišče.
Tudi Latvija po navedbah zunanjega ministra Edgarsa Rinkevičsa ne bo izdajala humanitarnih vizumov osebam, ki se želijo izogniti mobilizaciji, poroča bruseljski bilten EUobserver.
Ali se bodo za ta korak odločile tudi druge države v bližini Rusije, na primer Finska, Litva in Poljska, še ni jasno.
Litovsko zunanje ministrstvo je sporočilo le, da bodo prošnje obravnavali kot običajno, pri čemer bodo upoštevali osebne okoliščine posameznika. Dodali so, da Litva nima namena niti kapacitet, da bi humanitarne vizume izdala vsem ruskim državljanom, ki bi zanje zaprosili.
Baltske države so ta teden skupaj s Poljsko že omejile vstop v državo za ruske državljane. Ti s schengenskim turističnim ali poslovnim vizumom tako ne morejo več vstopiti na njihovo ozemlje.
Finska vrat Rusom ne bo popolnoma zaprla
Iz Finske, ki ima z Rusijo kopensko mejo in kamor so že v preteklih mesecih prihajali številni Rusi, ki so nato želeli potovati naprej po uniji, so v sredo poročali o povečanem prometu na meji, a je visoki predstavnik finskih mejnih organov Matti Pitkäniitty po poročanju BBC zanikal, da bi bile razmere na meji neobičajne.
Finski zunanji minister Pekka Haavisto je sredo v New Yorku dejal, da vrat Rusom ne bodo popolnoma zaprli, vendar je bilo iz diplomatskih virov v Helsinkih slišati, da naj bi tudi Finska vizumsko politiko v prihodnjih dneh zaostrila.
Finski obrambni minister Antti Kaikkonen pa je menil, da je Putinova napoved mobilizacije še dodaten razlog za ostrejšo politiko EU glede vizumov za ruske državljane.
Finska je zaradi navala Rusov, ki so v državo vstopili s turističnimi vizumi, že poleti zahtevala sprejetje ukrepov na ravni EU. Države članice EU so nato 9. septembra potrdile zamrznitev sporazuma o poenostavljenem izdajanju vizumov med EU in Rusijo, kar je ruskim državljanom precej otežilo pridobivanje schengenskih vizumov.
Tiskovni predstavnik Kremlja v sredo ni želel odgovarjati na novinarska vprašanja o morebitnem zaprtju ruskih meja, s katerim bi preprečili odhod za vojsko sposobnih moških iz države. Dejal je, da bo vlada kmalu sporočila, katere kategorije državljanov bodo izvzete iz mobilizacije.
Obrambni minister Sergej Šojgu je sicer pred tem povedal, da bodo mobilizirali osebe, ki imajo vojaške izkušnje. Iz mobilizacije naj bi bili izvzeti študenti in naborniki.
V več ruskih mestih so v sredo potekali protesti proti vpoklicu v vojsko, na katerih so po navedbah ruske skupine za človekove pravice OVD-Info pridržali okrog 1300 ljudi, največ v Sankt Peterburgu in Moskvi.
