Finančni ministri držav članic EU na zasedanju Sveta za gospodarske in finančne zadeve (Ecofin) niso odločali o enem bolj vročih kostanjev na bruseljski mizi, predlogu Evropske komisije o zamrznitvi 7,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev Madžarski zaradi nespoštovanja načel vladavine prava. Zataknilo se jim je že na skupnem zajtrku, zato so točko umaknili z dnevnega reda zasedanja. Ključni razlog za umik, poleg neenotnega pogleda držav članic na kaznovanje uradne Budimpešte, je madžarsko pogojevanje odobritve 18 milijard evrov težke finančne pomoči EU Ukrajini z izplačilom ne le kohezijskih sredstev, temveč tudi izplačilom 5,8 milijarde evrov za okrevanje po pandemiji.
Skupina držav na čelu s Francijo, Nemčijo in Italijo je očitno za popuščanje Madžarski
Predsedujoči svetu, češki finančni minister Zbyněk Stanjura, je po koncu zasedanja povedal, da si bodo še naprej prizadevali, da bi Ukrajina že januarja dobila pomoč EU, zato bodo poskušali še v tem mesecu najti rešitev mimo naše vzhodne sosede. Glede sankcij zoper Madžarsko so ministri Evropski komisiji naložili, naj v treh dneh pripravi novo oceno glede izpolnjevanja 17 zavez. Evropska komisija je konec novembra ocenila, da madžarska vlada ni zadovoljivo izpolnila zahtevanih zavez glede vladavine prava in drugega, zato je predlagala zamrznitev.
Po poročanju bruseljskega spletnega medija Politico naj bi bila skupina držav na čelu s Francijo, Nemčijo in Italijo prepričana, da je Madžarska vendarle dosegla večji napredek pri protikorupcijskih ukrepih, kot jih priznava Bruselj, zato je potrebna nova ocena in po tem morebitna korekcija deleža sredstev, ki bi bil zamrznjen. Nasprotno države Beneluxa skupaj z Dansko, Švedsko in Latvijo menijo, da bi morali slediti aktualni oceni Evropske komisije.
Odločitev držav članic mora biti sprejeta do 19. decembra, sicer se bo postopek kaznovanja končal brez zamrznitve sredstev. Da bi bilo popuščanje držav članic slabo sporočilo, ki bi še dodatno oslabilo evropsko solidarnost in demokracijo ter Bruselj v nenehnih bitkah z avtoritarnim madžarskim predsednikom vlade Viktorjem Orbanom, opozarjajo tudi v Evropskem parlamentu.
Po zasedanju Ecofina se je oglasil tudi državni sekretar za komuniciranje z mednarodno javnostjo v Orbanovem kabinetu Zoltan Kovacs. Ponovil je, da želi EU Madžarski zamrzniti sredstva zaradi razhajajočih se pogledov na nezakonite migracije, ideologijo LGBT v šolah in sankcije zoper Rusijo. Zato tudi naj bi jim Evropska komisija postavljala še dodatne pogoje. "Madžarska je bila vedno odprta za sodelovanje z Evropsko komisijo ter izpolnjevanje njihovih zahtev in tako bo tudi v prihodnje," je zatrdil Kovacs, ki je prepričan, da bo država v prihodnjem letu dobila ves denar.
In medtem ko Orban igra še en poker na bruseljskem parketu, se z vse večjimi težavami sooča tudi doma. Tako je za marsikoga presenetljivo guverner madžarske centralne banke Gyorgy Matolcsy, sicer zvesti Orbanov kader, na ponedeljkovi seji parlamentarnega odbora za gospodarstvo po poročanju madžarskih medijev dejal, da je država zaradi napačnih odločitev vlade od leta 2010, še zlasti pa v preteklem letu, ko je začela omejevati cene osnovnih živil in goriva, pred krizo. Zaradi umetnega nižanja cen so police pogosto prazne, bencinske črpalke pa zaprte, visoki računi za energijo pa so nekatera mesta že prisilili, da zapirajo knjižnice, gledališča, kopališča oziroma bazene in celo nogometne stadione. Hkrati že mesece trajajo ulični protesti učiteljev in dijakov, ki si neuspešno prizadevajo za višje plače, ustreznejše pogoje dela in sodobnejši kurikulum. Jutri bo tako ponovno potekala vsedržavna stavka učiteljev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
