ZDA so zaskrbljene glede sestave vlade, ki so jo v torek v Afganistanu naznanili talibani, a jo bodo sodile po dejanjih, vključno z dopuščanjem prostega odhoda Afganistancem, so po poročanju slovenske tiskovne agencije STA sporočili iz State Departmenta.
Vladni kabinet že deluje
Talibani so na čelo svoje vlade, v kateri so ključna mesta zasedli najvišji predstavniki skupine, imenovali svojega veterana, mulo Mohameda Hasana Akunda. Vendar je ta na terorističnem seznamu Združenih narodov in zanj veljajo sankcije ZN. Namestnik premierja, je na tiskovni konferenci sporočil tiskovni predstavnik talibanov Zabihulah Mudžahid, bo njihov soustanovitelj Abdul Gani Baradar, mesto notranjega ministra pa je dobil Siradžudin Hakani. Ta je vodja uporniške skupine Hakani, ki pa v ZDA velja za teroristično skupino. Mula Jakub, sin ustanovitelja talibanov in pokojnega vrhovnega voditelja Mohameda Omarja, je bil imenovan za obrambnega ministra. Amir Kan Mutaki, talibanski pogajalec v Dohi in član kabineta prvega režima, je bil imenovan za zunanjega ministra. "Kabinet še ni dokončno sestavljen, a deluje," je v vladnem informacijskem in medijskem centru v Kabulu še dejal tiskovni predstavnik Mudžahid in napovedal, da bodo poskušali v vlado imenovati tudi ljudi iz drugih delov države. Rekel je še, poroča britanska tiskovna agencija Reuters, da sicer gre za zdaj za prehodno vlado in da je Afganistan odslej islamski emirat.
"Izpostavljamo, da je predstavljeni seznam imen sestavljen zgolj iz posameznikov, ki so člani talibanov ali njihovi bližnji sodelavci, žensk ni. Skrbita nas tudi pripadnost in zgodovina nekaterih posameznikov," pa je ob tem sporočil tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva. Kot je kljub temu napovedal, bodo talibane sodili po dejanjih, ne besedah. Ob tem je ponovil poziv talibanom, naj zagotovijo varen prehod vsem ameriškim državljanom in Afganistancem, ki bi želeli oditi iz države.
Islamska pravila in šeriatsko pravo
Mula Akund po navedbah indijskega novinarskega portala Newsbytes prihaja iz Kandaharja, kjer so se v devetdesetih letih minulega stoletja pojavili talibani. Velja za ustanovnega člana talibanov in naj bi bil bolj religiozen od vojaških voditeljev. Blizu naj bi bil duhovnemu in vrhovnemu voditelju talibanov, šejku Hibatulahu Akundzadeju. Akund je v svojem prvem sporočilu, odkar so talibani prevzeli oblast v Kabulu, obljubil: "Zagotavljam sodržavljanom, da bo vlada trdo delala na tem, da se spoštujejo islamska pravila in šeriatsko pravo." Vodja talibanov, ki se že dolgo ni pojavil v javnosti, pa tudi sicer se redko oglaša, je dodal, da bo nova vlada delala na način, da bodo v državi vladali mir, blagostanje in trajni razvoj. Sodržavljane je pozval, naj ne zapuščajo Afganistana, češ da talibanski režim "nima težav z nikomer". Zavzel se je tudi za trdne in zdrave odnose s sosednjimi in vsemi drugimi državami.
Kot je danes dejala pomočnica katarskega zunanjega ministra Lolvah Al Hater, so talibani doslej izkazali pragmatizem in bi jih bilo treba soditi po dejanjih. V pogovoru za AFP je dodala, da ni dvoma, da so talibani dejanski vladarji v Afganistanu, s priznanjem njihove vlade pa se Katarju ne mudi. O svoji prihodnosti naj sicer odločijo Afganistanci, ne mednarodna skupnost, je dodala.
Ameriški vpliv "na daljavo"
V Katarju, ki je bil eno največjih tranzitnih središče ob nedavni množični evakuaciji iz Afganistana in je obenem v zadnjih letih imel vlogo osrednjega posrednika med talibani in mednarodno skupnostjo, je bil v torek na obisku tudi ameriški državni sekretar Antony Blinken. Glede omogočanja odhodov iz Afganistana je dejal, da talibani sodelujejo, če imajo potniki ustrezne potovalne dokumente. Danes je imel Blinken glede dogajanja v Afganistanu še pogovore v Nemčiji, kjer je obiskal še eno pomembno tranzitno točko med nedavnimi evakuacijami, ameriško letalsko bazo Ramstein. V Ramsteinu se sestal z nemškim zunanjim ministrom Heikom Massom. Skupaj z njim bosta skupaj vodila še virtualno srečanje ministrov 20 držav glede poti naprej v Afganistanu. Vsekakor si ZDA prizadevajo okrepiti mednarodni pritisk na talibane, da izpolnijo svojo obljubo glede omogočanja prostega odhoda tistim, ki to želijo. Tudi Maas je izjavil, da spričo nove vlade v Kabulu ni optimističen, čeprav je pred dnevi govorec talibanov Mudžahid izrecno za nemški časnik Welt am Sonntag dejal, da si želijo diplomatskega priznanja in finančne pomoči Nemčije. Ob tem je povedal, da so bili Nemci v preteklosti vedno dobrodošli v Afganistanu. "Na žalost so se potem pridružili Američanom. A to jim je zdaj oproščeno," je dejal po navedbah nemške tiskovne agencije DPA. Maas ni izključil možnosti, da bi Berlin ponovno nudil razvojno pomoč Afganistanu, a je za to postavil več pogojev, med drugim, da morajo talibani oblikovati široko in vključujočo vlado.
Podobno se je danes popoldan ogalsila EU. "Po prvi analizi imen vlada v Kabulu ne deluje kot vključujoča in reprezentativna formacija glede na bogato etnično in versko raznolikost Afganistana," je opozoril govorec visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Peter Stano.
Grozeča humanitarna kriza
Kot vemo, so talibani minuli mesec ponovno prevzeli oblast v skoraj 38-milijonskem Afganistanu. V ponedeljek so zatrdili, da so zavzeli tudi provinco Panšir, ki še edina od 34 afganistanskih provinc ni bila pod njihovim nadzorom. Toda uporniki proti talibanom so to poročilo zanikali in zatrdili, da se boj v dolini Panšir nadaljuje. Talibani so ob prihodu v Kabul sicer obljubili "vključujočo" vlado, ki bo ustrezala zapleteni etnični sestavi dežele pod Hindukušem. Po oceni poznavalcev pa je malo verjetno, da bodo na najvišje vladne položaje imenovali tudi ženske.
Talibani se bodo morali po prevzemu oblasti predvsem lotiti reševanja številnih pomembnih vprašanj, vključno s finančno in humanitarno krizo v državi. Kar 18,4 milijona Afganistancem, od tega polovici otrok, ker je pomoč iz tujine praktično ustavljena, po podatkih Unicefa že grozi beda, saj nimajo dovolj hrane, zdravil in in druge oskrbe, ponekod niti ne pitne vode. Unicef je še sporočil, da bi za najnujnejšo pomoč potrebovali vsaj 192 milijonov ameriških dolarjev.
