Skupaj s težkim pokrovom onesnaženega zraka, ki s poznojesenskim mrazom in kurilno sezono prekrije mesto v kotlini na obeh bregovih Vardarja, je legla na Skopje in vso Severno Makedonijo grožnja bolgarskega veta na začetek pristopnih pogajanj za makedonski vstop v EU. Potem ko je Makedonija s privolitvijo, da postane uradno Severna, pomirila Grčijo in marca letos postala polnopravna članica Nata, ji zdaj dela težave njena vzhodna soseda Bolgarija, ki je sicer to državo po razpadu Jugoslavije prva priznala. Trenutni spor zaradi zgodovine, jezika in identitete ima resda globoke, večdesetletne korenine, a se je po mnenju večine poznavalcev to jesen razplamtel zaradi skrbi vladajoče bolgarske koalicije pred bližajočimi se volitvami v Bolgariji. Tako si razlaga ozadje bolgarskega veta tudi predsednik severnomakedonske vlade Zoran Zaev, ki je aktualni zaplet označil kot "največji poraz EU in veliko krivico", opozicija pa vseeno kritično opozarja njega in vlado, naj ne trgujeta z nacionalnimi interesi.
Bolgarska zanikanja
Uradna Bolgarija že ves čas zanika obstoj makedonskega naroda in jezika, češ da je oboje izmišljotina nekdanjega komunističnega voditelja Josipa Broza –Tita, s katero je hotel škodovati Bolgarom, in da so Makedonci umeten narod, ki ga pred letom 1945 ni bilo. V še globljo zgodovino sodi spor obeh držav, ki sicer obe 2. avgusta praznujeta oboroženi upor proti Turkom iz leta 1903, znan kot Ilindenska vstaja, čigav je heroj iz tistih časov otomanskega cesarstva Goce Delčev in čigave so tudi nekatere druge zgodovinske osebnosti. Tudi makedonski jezik razume Bolgarija, članica EU od leta 2007, kot bolgarsko narečje. Zato zavrača njegovo poimenovanje in predlaga, da ga namesto makedonski imenujejo uradni jezik Republike Severna Makedonija.
Vsa ta nesoglasja so se to jesen zaostrila v resen spor. Ko je bolgarska zunanja ministrica Ekaterina Zaharieva izjavila, da bi to, če bi Severna Makedonija priznala bolgarske korenine makedonskega naroda in jezika, sprostilo napetosti v odnosih med državama, je ob tem za Makedonce občutljivem vprašanju v Skopju završalo. "Mi smo Makedonci, ki govorimo makedonsko. Prepričan sem, da bodo naši sosedi spoštovali te vrednote," je dejal premier Zaev in poudaril, da imata državi res skupno preteklost, da pa imata tudi vsaka svojo zgodovino. Odklonilno je tudi stališče makedonskih jezikovnih strokovnjakov do bolgarskega zanikanja makedonskega jezika, češ, med južnoslovanskimi jeziki sta makedonščina in bolgarščina res najbolj sorodni, toda makedonska slovnična struktura in besedišče se razlikujeta od bolgarske knjižne norme, knjižna jezika sta nastala iz narečij, oddaljenih na stotine kilometrov, in če bi bila jezika res enaka, tudi ne bi bili potrebni prevodi iz bolgarščine v makedonščino in narobe.
Zdaj se je zaiskrilo še okrog Josipa Broza –Tita. "Ne morete na eni strani želeti v EU in poskušati demokratizirati družbo, na drugi strani pa poveličevati Tita, enega najbolj mračnih diktatorjev," je pred nekaj dnevi iz Sofije sporočila Zaharieva. "Neumnost in sprevračanje, to je zamenjava tez," se je odzval župan Skopja Petre Šilegov in ob tem spomnil, da je bolgarska vojska kot zaveznica nacistične Nemčije leta 1941 okupirala Makedonijo, partizanske enote pa so jo tri leta kasneje osvobodile. K vsemu naštetemu pa je treba dodati še problem priznavanja makedonske manjšine v Bolgariji.
Neuspešna posredovanja
Medtem ko so oči Makedoncev uprte v Nemčijo, trenutno predsedujočo Svetu EU, ki je doslej neuspešno poskušala posredovati v sporu, in seveda v ZDA, ki so že tudi pozvale Sofijo in Skopje, naj rešujeta bilateralne spore zunaj pristopnega procesa za članstvo Severne Makedonije v EU, kar je njun skupni cilj, teče življenje na skopskih ulicah normalno. Seveda, kolikor je pač mogoče v teh koronskih časih, zaradi katerih je tudi makedonska vlada te dni uvedla krizne razmere, da je lahko policiji na pomoč priskočila vojska in da je vlada prevzela nadzor tudi v zasebnih bolnišnicah. Vendar so trgovine, gostinski in drugi lokali ob upoštevanju zaščitnih ukrepov še vedno odprti. Tudi nogometna evforija zaradi uvrstitve makedonske nogometne reprezentance na evropsko prvenstvo je že pojenjala in življenje se je v državi, kjer znaša povprečna plača po zadnjih statistikah 440 evrov, vrnilo v ustaljene tirnice.
Jasno pa je, da bo najava bolgarske blokade vplivala negativno tudi na gospodarsko sodelovanju Severne Makedonije z Bolgarijo, to njeno po višini blagovne menjave peto trgovinsko partnerico. Poznalo se bo tako pri novih naložbah kot pri že dogovorjenih projektih; najpomembnejši ta čas je železniška povezava med Sofijo in Skopjem v okviru vseevropskega koridorja 8, ki naj bi povezal Črno morje z jadransko obalo.
