Donald Trump je v Washingtonu prisegel kot 47. predsednik ZDA. "Svečano prisegam, da bom zvesto opravljal funkcijo predsednika ZDA in po svojih najboljših močeh ohranjal, varoval in branil ustavo," je v prisegi dejal Trump. Sledila je topovska salva v čast novemu predsedniku, medtem ko so v Kapitolu zaigrali skladbo Hail to the Chief. V govoru po prisegi je poudaril, da se začenja zlata doba Amerike. "Od danes naprej bo naša država cvetela in spet bo spoštovana po celem svetu. Vsak narod nam bo zavidal in ne bomo več dovolili, da nas izkoriščajo. Na predsedniški položaj se vračam samozavesten in optimističen, saj smo na začetku vznemirljive nove dobe nacionalnega uspeha," je med drugim dejal.
Napovedal je, da bo ob meji z Mehiko razglasil izredne razmere in tja napotil vojsko. Napovedal je tudi izgon "milijonov in milijonov" nezakonitih priseljencev, odstop od pariškega podnebnega sporazuma in ponovno zavzetje Panamskega prekopa. "Nismo ga dali Kitajski, dali smo ga Panami. In vzeli ga bomo nazaj," je zatrdil. Napovedal je tudi preimenovanje Mehiškega zaliva v Ameriški zaliv. Članom svojega kabineta je po lastnih besedah že naročil, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da premagajo inflacijo ter znižajo stroške in cene.
Napovedal je tudi pospešitev vrtanja z namenom pridobivanja nafte in zemeljskega plina na ameriških tleh. Ob tem je še obljubil, da bodo ZDA spet postale "rastoča država, ki širi svoje ozemlje", in da bodo svojo zastavo izobesili tudi na Marsu. Trump je ostro kritiziral tudi administracijo svojega predhodnika, demokrata Bidna, ki jo je označil za radikalno in koruptivno. "Radikalni in skorumpirani establišment je vrsto let od naših državljanov iztiskal moč in bogastvo, medtem ko so bili stebri naše družbe uničeni," je dejal in dodal, da bo "po letih nezakonitega" omejevanja svobode govora v ZDA podpisal izvršni ukaz, s katerim bo "ustavil cenzuro" v državi. Poudaril je še, da bo uradna politika njegove vlade priznavala le dva spola, moškega in ženskega. "Prekinil bom s politiko, ki poskuša raso in spol vnašati v vse vidike javnega in zasebnega življenja," je dejal novi predsednik ZDA.
Pred prisego se je s soprogo in prvo damo Melanio ter sinom Barronom udeležil bogoslužja, od koder se je odpravil v Belo hišo na srečanje z odhajajočim predsednikom Joejem Bidnom. Kot podpredsednik je pred Trumpom prisegel JD Vance, ki se je s soprogo Usho prav tako udeležil bogoslužja.
Ključni trenutek Trumpovega povratka
Dr. David Hazemali, zgodovinar in poznavalec ameriške politike iz Filozofske fakultete Univerze v Mariboru meni, da je Trumpova prisega ključni trenutek v njegovem povratku: "Na vrh ameriške politike se vrača kot šele drugi predsednik v zgodovini ZDA, ki je po neuspehu na volitvah ob koncu prvega mandata ponovno prevzel Belo hišo. Za krmilo najmočnejše države na svetu stopa v viharnem času, ki ga zaznamujejo čedalje drznejši, tudi imperialistični posegi nekaterih držav v obstoječi svetovni pravni red. Ob podpori predstavniškega doma, senata, nekaterih najbogatejših Zemljanov in tehnoloških velikanov, ki močno vplivajo na miselne tokove po vsem svetu, ter v času geopolitičnih sprememb, ko številne "zahodne demokracije", kot so Nemčija, Francija, Velika Britanija, Kanada, Južna Koreja in Japonska, doživljajo politične prehode ali šibkost vlad, bo Trump imel priložnost, da uresniči svoje predvolilne obljube. Njegove ambicije so ogromne, ravno tako njegova želja, da začne drugi mandat z nepogrešljivim prikazom moči. Njegove oči so usmerjene v zatiranje nezakonitega priseljevanja in deportacije nezakonitih priseljencev, imenovanje zvestih funkcionarjev na ključne položaje v zvezni administraciji ter zajezitev kitajskih aspiracij po čedalje vidnejši vlogi v svetu – brez obzira na posledice.
Poleg tega je jasno izrazil politično obarvane zamisli o pridobitvi Grenlandije, Panamskega prekopa in celo Kanade, pa tudi težnjo po posredovanju pri vzpostavitvi premirja in celo trajnega miru v rusko-ukrajinski vojni, kar bi mu najverjetneje prineslo nominacijo za Nobelovo nagrado za mir, čeprav so pogoji za dosego takšnega premirja ali celo trajnega miru daleč od izpolnjenih.
Medtem ko ameriško prestolnico zajema hud mraz, zaradi katerega inavguracija poteka v rotundi washingtonskega Kapitola, se tudi Američani pripravljajo na podobno hud val zveznih ukrepov – od carin do ukrepov za zamejitev nelegalnega priseljevanja, ki bodo občutno spremenili notranjepolitično in družbeno sliko ZDA v prihodnjih letih. Kako veliko Ameriko namerava Trump pustiti za seboj, bomo najbrž videli že po prvih 100 dneh njegove administracije 2.0."
Slovesna prisega se je opoldne po krajevnem oziroma okrog 18. ure po srednjeevropskem času zaradi mraza odvila v kongresni palači. Tradicionalna parada bo potekala v športni dvorani Capital One z 20 tisoč sedeži. Za varnost bo skrbelo približno 25 tisoč pripadnikov varnostnih služb.
Slovesnosti so se udeležili vsi štirje še živeči nekdanji predsedniki - poleg Joeja Bidna še Barack Obama, Bill Clinton in George Bush mlajši. Na seznamu gostov so tudi številni milijarderji, kot so šef Tesle in Trumpov ključni zaveznik Elon Musk, ustanovitelj Amazona Jeff Bezos in ustanovitelj Facebooka Mark Zuckerberg.
Inavguracija je tradicionalno ameriški notranjepolitični dogodek, na katerega od tujcev povabijo le veleposlanike. Udeležil se je bo tudi slovenski Iztok Mirošič. Je pa Trump letos razposlal vabila še več voditeljem držav in desničarskim politikom z vseh celin. Slavnostni dogodki ob inavguraciji se bodo ob nastopih znanih ameriških glasbenikov nato vrstili še cel dan.
Biden je tik pred odhodom iz Bele hiše preventivno pomilostil več ljudi, ki veljajo za politične nasprotnike in kritike novega predsednika Donalda Trumpa, in jih zaščitil pred morebitnim pregonom. Med njimi so imunolog Anthony Fauci, upokojeni general Mark Milley in sodelujoči v preiskavah napada na Kapitol 6. januarja 2021.
Nekaj minut pred Trumpovo prisego pa je odhajajoči predsednik danes pomilostil še nekaj članov svoje družine, ki so bili po njegovih besedah "deležni nenehnih napadov in groženj, ki jih je motivirala izključno želja, da bi me prizadeli". Ker ne verjame, da se bodo ti napadi končali, je preventivno pomilostil svojega brata Francisa in brata Jamesa ter njegovo ženo Saro Jones, pa tudi svojo mlajšo sestro Valerie in njenega moža Johna Owensa.
"Naš narod je tem javnim uslužbencem dolžan hvaležnost za njihovo neumorno predanost," je dejal Biden v izjavi, objavljeni nekaj ur pred odhodom s položaja. Kot je pri tem še opozoril, lahko "neutemeljene in politično motivirane preiskave uničijo življenja, varnost in finančno stanje ciljanih posameznikov in njihovih družin".
Pomilostil bi napadalce na kongres
Trump naj bi nameraval še isti dan podpisati več ukazov, med drugim o množičnem izgonu nezakonitih priseljencev iz ZDA, odpravi zelenih politik, ponovnem zagonu gradnje ograje na meji z Mehiko, uvedbi višjih carin na uvoz ter pomilostitvi napadalcev na kongres 6. januarja 2021.
Kaj so izvršni ukazi?
Izrvšni ukazi so v ZDA pravno zavezujoče odredbe, za katere ni potrebna odobritev kongresa. Da novoizvoljeni ameriški predsednik ob nastopu mandata sprejme več izvršnih ukazov, ni novost, vendar bo Trump danes po pričakovanjih podrl rekord v njihovem številu. Podpisati namerava več kot 200 izvršnih odredb, pod katere spadajo izvršni ukazi. Ti so pravno zavezujoči, medtem ko nekatere druge odredbe, na primer razglasitve, navadno niso. Obenem izvršni ukazi ne potrebujejo odobritve kongresa. Predsednikova pristojnost za njihovo sprejemanje izhaja iz 2. člena ustave, ki določa, da je izvršna oblast v ZDA v njegovih rokah. V teoriji mora sicer vsak ukaz pregledati poseben urad na pravosodnem ministrstvu, a v praksi temu ni vedno tako. Ukaz lahko prekliče tudi kongres, vendar ima predsednik še vedno pravico do veta na zakon. (sta)
Na nedeljskem zborovanju v areni Capitol One v Washingtonu je obljubil še konec "transspolne norosti", zveznim državam pa vnovičen prevzem nadzora nad izobraževanjem. Okrepiti namerava še programe umetne inteligence, javno objaviti dokumentacijo o umoru Johna F. Kennedyja leta 1963, vojski pa bo naročil postavitev protiraketnega ščita Iron Dome, kakršnega ima na primer Izrael. Odpraviti namerava še politike raznolikosti, enakosti in vključevanja v vojski. Po pričakovanjih naj bi Trump danes podpisal več kot 200 izvršnih odredb, med njimi izvršne ukaze, ki so pravno zavezujoči, medtem ko nekatere druge, denimo razglasitve, ponavadi niso. Da novoizvoljeni predsedniki ob nastopu mandata sprejmejo več izvršnih ukazov, ni novost, vendar bo po pričakovanjih Trump danes podrl rekord v številu. Več jih bo po pričakovanjih izpodbijanih na sodišču.
Nemška depeša razkrila strahove
Nemški časnik Bild je v nedeljo objavil depešo nemškega veleposlabika v ZDA Andreasa Michaelisa, ki razkriva strahove v zvezi s Trumpom. V depeši, ki jo je v Berlin poslal prejšnji torek, je Michaelis kritičen do Trumpove strategije vnašanja razdora, s katero bi na novo definiral ustavni red. Zapisal je tudi, da Trumpa vidi kot človeka, ki ga vodi želja po maščevanju. Trumpov cilj je po njegovi oceni kar največja koncentracija pristojnosti v rokah predsednika ZDA v škodo kongresa in zveznih držav. To bi v veliki meri spodkopalo temeljna demokratična načela ZDA, je še zapisal.
Zunanja ministrica Annalena Baerbock je potrdila obstoj depeše. "Veleposlaništva seveda pišejo poročila, to je njihova naloga, zlasti ob menjavi vlade, da vemo, kaj lahko pričakujemo," je dejala za televizijo ZDF. Dodala je, da je Trump že napovedal, kaj namerava storiti, in na to se je treba pripraviti. Kancler Olaf Scholz je v mnenjskem prispevku v ponedeljkovi izdaji nemškega časnika Rheinische Post poudaril, da čezatlantski odnosi ostajajo ključni tako za Nemčijo kot za Evropo. Dodal je, da so ZDA igrale pomembno vlogo pri razvoju demokracije v Zahodni Nemčiji, zveza Nato pa je porok evropske varnosti. "Zato potrebujemo stabilne odnose z ZDA," je zapisal. Nemški kancler je še zapisal, da je imel s Trumpom dva telefonska pogovora, ki ju je opisal kot zelo prijateljska in dobra.
Zelenski: Priložnost za pravičen mir
Predsednik Evropskega sveta Antonio Costa in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta ob čestitki Trumpu poudarila, da se EU veseli tesnega sodelovanja z novimi ameriškimi oblastmi pri reševanju globalnih izzivov. Generalni sekretar Nata Mark Rutte meni, da se bodo z vrnitvijo Trumpa zvišali izdatki članic zavezništva za obrambo. Čestitala sta mu tudi britanski premier Keir Starmer in kralj Karel III. "ZDA so naša najtesnejša zaveznica in cilj naše politike je vedno dober čezatlantski odnos," je na omrežju X zapisal nemški kancler Olaf Scholz.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je ob čestitki dejal, da vrnitev Trumpa v Belo hišo pomeni priložnost za pravičen mir v Ukrajini. Ruski predsednik Vladimir Putin pa, da je odprt za pogovore o vojni v Ukrajini. Izrazil je upanje, da bo dogovor glede konflikta zagotovil trajen mir, ki bo temeljil na legitimnih interesih vseh ljudi. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je pohvalil Trumpovo proizraelsko državo in zapisal, da bodo s skupnimi močmi okrepili ameriško-izraelsko zavezništvo in porazili "os zla na Bližnjem vzhodu, ki jo vodi Iran." (sta)
Na nevarnost Trumpovih politik za Evropo je opozoril tudi francoski premier Francois Bayrou: "ZDA so se z inavguracijo predsednika odločile za politike, ki so neverjetne gospodovalne (...). Če ne bomo storili ničesar, bo naša usoda preprosta. Nadvladali nas bodo, strli in potisnili na obrobje. Kaj se bo zgodilo, je odvisno od nas, Francozov in Evropejcev."
V Sevnici pester program
V Sevnici, rojstnem kraju Trumpove soproge Melanie Trump, danes pripravljajo več dogodkov. Na sevniškem gradu bo predstavitev izdelkov, povezanih z bodočim prvim predsedniškim parom ZDA, v Boštanju pa slovensko-ameriški večer vrhunske kulinarike. Po besedah direktorice sevniškega zavoda za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Mojce Pernovšek so ob prvi izvolitvi Trumpa beležili povečano zanimanje turistov za Sevnico, medtem ko povečanje zanimanja v njegovem drugem mandatu še pričakujejo. Se pa je že povečalo zanimanje za izdelke, povezane z novim prvim predsedniškim parom v ZDA, je povedala za STA.