Primernih stanovanj za najem je premalo, zato cene letijo v nebo. Še posebej neprijazni so pogoji bivanja za študente in najemnike v zadnjih letih, ko v Trstu beležimo turistično rast. Lastniki svoja stanovanja raje ponujajo turistom kot prebivalcem, saj je iztržek veliko večji, pa še težavam z neplačniki se lahko na ta način izognejo. Zaradi teh negativnih vplivov turizma na lokalno stanovanjsko politiko bi bilo čim prej treba sesti za skupno mizo in poiskati rešitev. To je bila le ena od ugotovitev nedavnega posveta v avditoriju muzeja Revoltella, na katerem je Občina Trst predstavila novo ustanovljeni observatorij Rupa, ki se bo ukvarjal z urbano regeneracijo in stanovanjsko politiko. Vodja občinskega oddelka za prostorsko načrtovanje Giulio Bernetti je razložil glavni namen novega observatorija, župan Roberto Dipiazza pa je izrazil zadovoljstvo, da mesto doživlja turistični bum.
Tržačani raje kupujejo srednje velika stanovanja
Iz študije izhaja tudi, katera velikost stanovanj je Tržačanom najljubša. Ko kupujejo, imajo najraje mala in srednje velika stanovanja (med 50 in 85 kvadratnih metrov (40 odstotkov vseh kupoprodajnih pogodb je sestavljenih iz te velikosti nastanitvenih enot). Tem sledijo srednje velika stanovanja (med 85 in 115 kvadratnih metrov). Leta 2022 je v primerjavi z letom 2016 povpraševanje po tovrstnih bivalnih enotah naraslo skokovito. Ko pa gre za najem stanovanj, prevladujejo srednje velike enote.
Namembnost stanovanj
Da ima ta lahko tudi negativne vplive, sta s statističnimi podatki utemeljila Federico Della Puppa in Fiorella Angeli iz družbe SmartLand, ki sta za Občino Trst pripravila študijo, v kateri sta natančno analizirala povečanje števila turističnih nastanitev in padec števila nastanitev za domačine. Govornika sta sicer priznala, da blagodejnim učinkom, ki jih prinese turizem, ne gre oporekati, a ne smemo pozabiti tudi na manj prijetne.
V Trstu so te trenutno povezane s pomanjkanjem stanovanj za prebivalce. Lastniki jih namreč v želji po večjem zaslužku raje oddajo turistom. Ta problematika je najbolj pereča v središču mesta, kjer so cene stanovanj in najemnin v zadnjih letih skokovito narasle. Lani so tako kar 58 odstotkov vseh novih najemniških stanovanj namenili turistom. Skrbi podatek, da so lani v povprečju vsak drugi dan najemniško stanovanje spremenili v turistično. Letos se je ta trend še okrepil, tako da se nova turistična nastanitev na trgu pojavi vsak poldrugi dan.
"Na ta način bomo iz središča mesta izgnali zlasti neavtohtone srednje stoječe mlade ljudi, ki nimajo dovolj denarja za nakup stanovanj, obenem pa nimajo pogojev za dostop do javnih stanovanj. Središče mesta bi s tem lahko začelo umirati," je dejala Fiorella Angeli, ki je izpostavila še eno problematiko, povezano s plačniško nedisciplino nekaterih najemnikov. Samo leta 2022 so na Tržaškem izdali približno 200 odredb za deložacijo, lastniki pa so po izselitvi neplačnikov spremenili namembnost stanovanja. Tudi ta so namenili turistom.
Različna davčna obremenitev
Da razmere ne bi postale neobvladljive, pri čemer bi najkrajšo potegnili prav prebivalci, bi bilo treba za solidarno prihodnost ukrepati. Anna Fast iz stanovske organizacije Confedilizia je mnenja, da bi morali biti lastniki namestitvenih kapacitet, ki jih oddajajo kratkoročno, bolj obdavčeni kot tisti, ki stanovanja oddajajo dolgoročno. Svoje stališče je podkrepila z besedami, da je kratkoročno oddajanje postalo komercialni posel in ni več zgolj dodaten vir zaslužka gospodinjstva.
Na posvetu, iz katerega bo Občina Trst lahko črpala kar nekaj iztočnic za uspešno vodenje politike, ki zadeva urbano regeneracijo, je beseda tekla tudi o storitvah, ki so dobre, in tistih, ki so v krizi. Najhuje se v zadnjih letih godi malim trgovinam. V zadnjih 12 letih je s tržišča izginilo 25 odstotkov malih živilskih trgovin. Med trgovci, ki so se morali posloviti od svoje dejavnosti, prevladujejo prodajalci sadja in zelenjave (-17 odstotkov), tem sledijo mesarji (-10 odstotkov. Od leta 2011 do lani se je zdesetkalo tudi število trgovin z neživilskimi izdelki (-28 odstotkov).
