Ne, ni samo Slovenija država, kjer se kljub epidemiji dogajajo politični pretresi. In medtem ko nas politiki naše vladajoče stranke prepričujejo, da so kakršnekoli večje politične aktivnosti zaradi covida-19 neodgovorno početje, se maje vlada v Italiji, nizozemska vlada je odstopila, v Estoniji pa so izvedli menjavo na vrhu oblasti. Pri tem se niso sklicevali na koronavirus ali izredne razmere.
Politika gre naprej ne glede na covid-19
Italijanski premier Giuseppe Conte bo danes in jutri stopil na zagovor pred oba domova parlamenta. Poslancem in senatorjem bo skušal pojasniti razmere, v katere je zašla vlada po izstopu stranke Živa Italija (IV) nekdanjega predsednika vlade Mattea Renzija. Po govorih v obeh domovih parlamenta bo predvidoma sledilo tudi glasovanje o zaupnici, kjer bo največji test v senatu, saj je tam izgubil večino. Conte se je pred tem večkrat sestal s predsednikom države Sergiom Mattarello, ki velja za glavnega posrednika v politični krizi. Glede na sporočilo iz predsedniške palače se za zdaj še ne pričakuje odstopa nestrankarskega premierja. Renzijeva stranka Živa Italija je umaknila svojo podporo vladi zaradi nestrinjanja glede porabe 209 milijard evrov vrednega svežnja za okrevanje po pandemiji covida-19. Vlada se je na njeno podporo zanašala predvsem v senatu. Populistično Gibanje pet zvezd in levosredinska Demokratska stranka (PD), ki sta nestrankarskega Conteja spravili na premierski položaj, sta namignili, da se bodo v prihodnje v parlamentu zanašali na podporo opozicijskih poslancev. Stranki namreč nasprotujeta spremembam v kabinetu ali dodatnemu popuščanju Renziju. Živa Italija je sicer izrazila pripravljenost na dialog, če bo pri tem šlo za politične vsebine. "Conteja smo pozvali, naj se začne ukvarjati z nekaterimi ključnimi vprašanji, ki so doslej v koaliciji ostala nerešena. Če bo premier to storil, lahko računa na nas. Če se bo izogibal težavam, da bi ohranil šibko koalicijo, ki ne odpravlja težav države, pa ne bomo zraven," je povedal predstavnik Žive Italije v senatu Davide Faraone.
Nizozemska vlada premierja Marka Rutteja pa je v petek odstopila zaradi afere z otroškimi dodatki, ko so tisočem staršem neupravičeno odvzeli te dodatke. Vlada je odstopila dva meseca pred parlamentarnimi volitvami. Rutte, ki vlado vodi od leta 2010, je sporočil, da bo vlada še naprej opravljala dolžnosti kot začasna vlada do volitev 17. marca in da bo naredila vse, kar je potrebno, v interesu države. "Naš boj proti novemu koronavirusu se nadaljuje," je dodal. Vlada je odstopila zaradi škandala, v katerem so zaradi neutemeljenih obtožb o davčnih goljufijah 20.000 družinam odvzeli otroške dodatke, ki so jih morali starši vračati za nazaj, številne družine pa so se morale za to celo zadolžiti. Med letoma 2013 in 2019 so namreč odvzeli otroške dodatke več tisoč družinam, potem ko so jih zaradi upravne napake neupravičeno obtožili davčnih goljufij. Posebna komisija je ugotovila, da je nizozemski davčni organ s tem kršil temeljna načela pravne države. Zaradi te napake so približno 20.000 delavskih družin preganjali na sodišču, ki jim je odredilo vračanje otroških dodatkov in zavrnilo pravico do pritožbe.
Vlada se je staršem že opravičila in vsaki od prizadetih družin plačala 30.000 evrov.
Predsednica Estonije Kersti Kaljulaid je v četrtek vodjo opozicijske Reformne stranke Kajo Kallas imenovala za mandatarko za sestavo nove vlade. To se je zgodilo, ker je premier Jüri Ratas odstopil, potem ko se je njegova Stranka centra znašla v preiskavi zaradi suma korupcije v zvezi z nepremičninskim podjetjem. Ob odstopu je Ratas izrazil upanje, da bo njegov odstop omogočil, da bodo razjasnjene vse okoliščine domnevne korupcije. Poudaril je, da ni sprejel nobenih škodljivih ali namernih napačnih odločitev. Njegova vlada ostaja na položaju do imenovanje nove.
