To bo najmanj legitimen predsednik ZDA

Dobra dva tedna pred ameriškimi predsedniškimi volitvami, ki bodo 8. novembra, se umazana tekma med republikancem

Donaldom Trumpom

in demokratko

Hillary Clinton

nadaljuje z nezmanjšano intenzivnostjo. Tudi zadnje soočenje včeraj zgodaj zjutraj po našem času v Las Vegasu ni prineslo nič novega: kup obtožb in tudi žaljivk ter malo vsebine. Še najbolj je presenetil Trump, ki je dejal, da ne bo povedal, ali bo sploh sprejel izid volitev, kar bi bil precedens v zgodovini volitev. O volilni tekmi smo se pogovarjali z ameriškim politologom

dr. Richardom Harknettom

.

Kot politologa vas prosim za oceno, kako bi ustanovni očetje ZDA komentirali letošnjo ameriško predsedniško dirko, ki je divja in polna škandalov, razprava o političnih argumentih obeh predsedniških kandidatov pa je potisnjena globoko v ozadje splošnega medijskega interesa.

Za kaj gre?

"V ameriški zgodovini je strankarstvo zelo močno. Politični akterji se seveda nikoli niso med sabo strinjali, a so svoje nasprotnike imeli za legitimne. Retorika je bila vedno ostra, včasih celo ekstremna, kljub temu pa je bilo podeljevanje legitimnosti del volilnega procesa. Ustanovne očete bi danes sk

rbela kampanja obeh strani, saj obe poudarjata, da druga stran ni legitimna. Clintonova očita Trumpu, da ni primeren in dovolj kompetenten za ameriškega predsednika. Trump pa grozi, da bo svojo nasprotnico strpal v zapor, če zmaga. Očita ji vpletenost v kriminalna dejanja in ji s tem odreka legitimnost. Do zdaj je bilo v ameriški volilni zgodovini tako, da se je takoj po volitvah, ko je zmagal določen kandidat, začel proces legitimizacije in je poraženec priznal poraz."

Kaže, da Trump ne bi bil sposoben podeljevanja legitimnosti Clintonovi, če zmaga.

"Trump trdi, da so volitve prevara, goljufija. Politologi razumemo to kot zelo nevaren jezik, celo veliko bolj nevaren od osebnih napadov Trumpa na Clintonovo. Spomnimo se zelo tesnih volitev leta 2000 med Georgeem Bushem mlajšim in Alom Gorom. Na koncu je slednji vendarle stopil pred kamere in priznal zmago Busha. Zadeva je takrat šla tudi na sodišče, ki je odločilo v prid Bushu, vse skupaj pa je legitimiralo tudi pravni sistem. Trump pa zdaj pravi, da je Clintonova kot kandidatka nelegitimna, povrhu brez kakršnih koli dokazov trdi, da je tudi volilni sistem manipulacija. To je izjemno nevarno. Le upam lahko, da se bo 8. novembra nadaljevala tradicija v ameriški politiki, da po

raženec prizna zmago zmagovalcu. O Clintonovi sem bolj ali manj prepričan, da bi to naredila, bistveno manj pa o Trumpu. Ne glede na to, kateri zmaga, pa bodo ZDA dobile najmanj legitimnega predsednika, kar jih je bilo izvoljenih."

Nepriljubljena sta oba

Če bo novega ameriškega predsednika, ne glede na to, kateri bo zmagal, "krasila" nizka legitimnost, bo zanj veljalo, da bo šibak predsednik, šibkejši od predhodnikov?

"Politična šibkost je v precejšnji meri odvisna od razmerij sil v kongresu. Če bo Clintonova zmagala z veliko razliko, hkrati pa bo demokratom uspelo zagotoviti večino v senatu, bo politično močna in bo lahko začela premoščati razklanost v ameriški družbi. Če pa bodo volitve tesne, bo potrebna pomoč poraženca, da okrepi zmagovalca. Zmagovalni strani sami se v tem primeru ne bo uspelo dovolj legitimizirati."

Pomagajte nam analizirati Trumpove podpornike. So to res v glavnem razočarani moški nižjih delavskih slojev?

"Če pogledamo javnomnenjske raziskave, je jasno, da iz te demografske skupine črpa večino podpornikov. Ta skupina tradicionalno ni volila. Trumpu je uspelo pritegniti njihovo pozornost. Hkrati pa je treba dodati, da imamo opravka z demografsko skupino, ki se krči. Ni jasno, ali lahko zmaga na volitvah, ne da bi razširil omenjeno osnovo podpornikov. In vse, kar počne v tem trenutku v kampanji, ne pripomore prav nič k širitvi svoje osnovne baze."

Vprašanje je, ali Clintonovi uspeva pridobivati dodatno podporo onkraj Trumpove o

snovne baze, kar bi jo pripeljalo do zanesljive končne zmage.

"V klasičnih demokratskih okrožjih ji gre dobro. Odločilna pa bo podpora izobraženih belopoltih žensk, ne toliko podpora pri manjšinah."

Bi si upali trditi, da je na tej točki v kampanji, po vseh Trumpovih škandalih, tekma za predsednika še vedno odprta? Oziroma če vprašam neposredno - je Trump že dovolj ranjen, da ne bo zmagal?

"Pot Trumpa na predsedniški položaj je bila vedno ozka in takšna ostaja. Naj izpostavim, da še nobenemu republikanskemu kandidati doslej ni uspelo zmagati brez zmage v zvezni državi Ohio, ki je odličen napovedovalec razpleta. Trump je nekaj časa vodil zaradi podpore njegove 'demografske' skupine, v zadnjih merjenjih pa je Clintonova že pred njim. Trendi nasploh gredo v smeri njene zmage. Edina težava, ki jo ima Clintonova, je, da je takoj za Trumpom najbolj nepriljubljena kandidatka v vsej zgodovini volitev. Ima potencial, da zmaga z veliko razliko, a ker je zelo ranljiva, se lahko zgodi, da bo rezultat na koncu zelo tesen."

Volitve v znaku populizma

Kje je Clintonova najbolj ranljiva?

"Podatki kažejo, da se Clintonova zelo slabo odreže v kategoriji zaupanja. Predsedniški kandidat, č

e želi biti izvoljen, se mora v tej kategoriji dobro izkazati, kakor tudi v kategoriji kompetentnosti in všečnosti. Clintonovi najbolje kaže pri kompetencah, saj jo volivci dojemajo kot političarko, ki razume politiko. Clintonova pa vodi zato, ker se Trump skromno odreže v vseh treh omenjenih kategorijah. Če bi republikanci za predsednika kandidirali skoraj katerega koli drugega kandidata, bi Clintonovo premagal. Clintonova ne bo zmagala zaradi svojih prednosti, ampak zaradi Trumpovih šibkosti."

Kot politolog nam, prosim, pojasnite, kaj se je v zadnjih letih tako fundamentalno spremenilo v ameriški politiki, da je takšen skrajno populistični kandidat, kot je Trump, resno v igri za ameriškega predsednika, možnosti za izvolitev pa niso zgolj teoretične.

"Zgodila se je popolna nevihta za Trumpa. Republikanska stranka je notranje razdeljena med esteblišment in konservativce kroga čajankarjev. Obe skupini sta bili tako osredotočeni druga na drugo, da nista prepoznali in onemogočili Trumpove populistične kapacitete, ki je izjemna. Nato so republikanci naredili še dve napaki. Najprej ga niso jemali resno, nato pa so ga v izbiri republikanskega kandidata še legitimizirali. A to ni dovolj za pojasnitev fenomena Trump. Populist je popularen, ker je popularen. Izkoristil je tesnobo in strah Američanov pred prihodnostjo. Uspelo mu je povezati neznanke glede migracij, terorizma in izgube delovnih mest v proizvodnji. Tesnobe pa je največ pri nižjem in srednjem delavskem sloju, ki je Trumpova demografska baza. Kot zadnje bi izpostavil Trumpovo uspešno izrabo družbenih omrežij. Na njih pa je bil uspešen zato, ker je bil že etabliran zvezdnik. Njegov resničnosti šov Vajenec je tedensko gledalo več kot 20 milijonov Američanov, v njem pa se je vzpostavil kot nekdo, ki je sposoben sprejemati težke odločitve."

Torej je Trumpu uspelo klasično ameriško volilno kampanjo preobraziti v resničnosti šov?

"Ne bi šel tako daleč in kampanje označil za resničnostni šov. Trump vodi populistično kampanjo v obdobju družbenih omrežij. Kampanja je nekonvencionalna le zato, da ljudje, ki ga podpirajo, menijo, da je tradicionalna politika nedelujoča. Če bo Clintonova zmagala z udobno večino, si bomo lahko oddahnili in rekli, da trumpizem ne obstaja in da s trumpizmom ni mogoče zmagati na ameriških volitvah. Ob majhni razliki pa bodo njegovi posnemovalci izvlekli lekcijo v smislu, da če bi imeli bolj discipliniranega populista, bi mu mogoče uspelo. Je pa tudi res, da če bi demokrati kandidirali podpredsednika Joeja Bidna ali katerega od konvencionalnih demokratov, bi jim že zdavnaj uspelo i

zkoristiti in unovčiti vse Trumpove šibkosti."

Kako bo, če sploh, ta nenavadna predsedniška dirka vplivala na podobo ZDA kot globalne velesile? Bo naslednjemu predsedniku uspelo narediti Ameriko spet mogočno?

"Temelji za to obstajajo. Vsekakor pa si mora predsednik doma zagotoviti legitimnost, da jo bo imel tudi na mednarodnem odru. A mednarodna legitimnost ZDA ne bo odvisna le od osebnosti predsednika, ampak tudi od uspeha ameriške zunanje politike in strategije nacionalne varnosti. Kako svet gleda na velikost in vpliv ameriške moči v svetu, bo odvisno od uspešnosti reševanja konfliktov, v katere

so vpletene ZDA."