V veljavi prva splošna faza Trumpovih t. i. vzajemnih carin (6.00)
Danes začenjajo veljati 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA, ki jih je pod oznako vzajemne carine za večino držav in ozemelj po svetu, tudi Evropsko unijo, uvedel ameriški predsednik Donald Trump. Za okoli 60 držav in EU pa bodo 9. aprila uvedene še višje carine. Za unijo bo skupna dodatna carinska stopnja pri 20 odstotkih.
Trump je z objavo teh carin v sredo pretresel svet. Finančni trgi v ZDA in po svetu kopičijo občutne padce, strokovnjaki pa govorijo o izjemno nepremišljeni in nerazumljivi potezi, ki bo pretresla mednarodne ekonomske odnose ter imela negativne posledice za ves svet, tudi in predvsem za ZDA. Ameriški predsednik medtem potezo označuje za dan osvoboditve in trenutek, ko ZDA, potem ko jih je svet leta "obiral", čakata izjemen razcvet in nova zlata gospodarska doba.
Medtem ko bodo v prvi fazi veljale 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga iz velikega dela sveta, pa bodo 9. aprila za okoli 60 držav in EU začele veljati še precej višje dodatne carine. Za EU bodo te npr. pri 20 odstotkih, za Švico pri 31 odstotkih, za Kitajsko pri 34 odstotkih (z do zdaj uveljavljenimi skupaj pri 54 odstotkih), za Japonsko pri 24 odstotkih, za Južno Korejo pri 25 odstotkih in za Indijo pri 26 odstotkih.
Če so po eni strani na seznamu razna miniaturna ozemlja, kot so antarktični otok Heard in otočje McDonald, kjer živijo le pingvini, ter prekomorska območja velikih držav, kot je Francija, pa na seznamu npr. ni Rusije in Kube. V Washingtonu to pojasnjujejo z besedami, da s tema državama zaradi uvedenih sankcij ZDA praktično ne trgujejo.
Uveljavitev 10-odstotnih carin ne bo veljala niti za sosednji Kanado in Mehiko, saj je Trump carine za uvoz iz obeh držav v višini 25 odstotkov že uvedel. Ne veljajo pa za uvoz, vključen v sporazum o prosti trgovini med ZDA, Kanado in Mehiko (USMCA). Če bodo te dodatne carine po pogajanjih ukinjene, bodo za obe državi veljale 12-odstotne carine, razen za uvoz, ki je del USMCA.
ZDA so sicer doslej že uvedle tudi več t. i. sektorskih carin. Med drugim so tako sredi marca začele veljati 25-odstotne carine na uvoz jekla in aluminija, v četrtek pa dodatne 25-odstotne ameriške carine za avtomobile. Maja ali pozneje naj bi sledile še enake dodatne carine za avtomobilske dele.
Za to blago nove Trumpove carine ne veljajo. Prav tako za zdaj ne veljajo za farmacevtske izdelke, baker, čipe, les, zlato, energijo in nekatere rudnine, ki niso na voljo v ZDA.
Trump sicer pušča odprto možnost pogajanj, vendar pa pri tem pravi, da pričakuje zelo velikodušne ponudbe in predvsem selitev proizvodnje v ZDA. Večina prizadetih držav in skupin držav pušča možnosti za pogajanja odprte, a obenem snujejo tudi protiukrepe. Te je že napovedala Kitajska, in sicer bo z 9. aprilom uvedla 34-odstotne dodatne carine na uvoz iz ZDA.
Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je v petek zvečer sporočil, da je bil v pogovoru s predstavniki Trumpove administracije jasen, da so ameriške carine škodljive in neupravičene. "Trgovinski odnosi med EU in ZDA potrebujejo svež pristop. EU je zavezana k smiselnim pogajanjem, je pa tudi pripravljena braniti svoje interese," je zapisal na omrežju X.
Po objavi "vzajemnih" carin se je v ZDA in po svetu vnela razprava o tem, kako je Trumpova administracija prišla do tako visokih dodatnih carinskih stopenj, glede na to, da vsaj večina razvitih držav na uvoz iz svojih partneric po desetletjih globalizacije v povprečju uveljavlja bistveno nižje carinske stopnje.
Čeprav so v Beli hiši objavili na videz kompleksna metodološka pojasnila in formulo za izračun, pa se je na koncu izkazalo, da so preprosto delili primanjkljaj ZDA v menjavi z blagom z določeno trgovinsko partnerico in ga delili s skupnim uvozom iz te države ali skupine držav. Storitvene menjave, v kateri je položaj ZDA glede na preostali svet bistveno močnejši, Trump praktično ne omenja.
Trumpove carine povzročile najhujše borzne padce po pandemiji covida-19 (10.12)
Ameriški predsednik Donald Trump je s carinami na uvoz z vsega sveta poskrbel za največje borzne padce vse po izbruhu pandemije covida-19. Indeksi so zgrmeli na dno že v četrtek, padci pa so se nadaljevali tudi v petek, ko je Kitajska udarila nazaj s svojimi carinami.
Širši indeks Standard & Poor's 500 je v primerjavi s petkom preteklega tedna padel za 506,86 točke oziroma 9,1 odstotka na 5074,08 točke, industrijski indeks Nasdaq Composite za 3269,07 točke oziroma 7,9 odstotka na 38.314,86 točke, tehnološki indeks Nasdaq Composite pa za 1735,20 točke oziroma deset odstotkov na 15.587,79 točke.
Teden se je začel in končal v znamenju Trumpovih carin, pri čemer v petek delnic ni "obudilo od mrtvih" niti presenetljivo dobro poročilo ameriškega ministrstva za delo o zaposlovanju v marcu. Trump je t. i. dan osvoboditve ZDA z uvedbo "vzajemnih" carin napovedal za sredo, vlagatelji pa so do takrat še vedno upali, da ne misli resno.
V ponedeljek je Dow Jones napredoval za odstotek, S&P 500 za 0,55 odstotka, Nasdaq pa je nazadoval za 0,14 odstotka. Pozitivno vzdušje se je nadaljevalo tudi v torek, ko je Dow Jones sicer nazadoval za minimalnih 0,03 odstotka, S&P 500 pa je pridobil 0,38 odstotka in Nasdaq 0,87 odstotka.
Trump je najavo carin v sredo tempiral na trenutek po zaprtju borz, ker se je zavedal, da reakcije ne bodo pozitivne, čeprav takšnih padcev, kot so se zgodili v četrtek in petek, ni pričakoval. V sredo so indeksi celo narasli. Dow Jones je pridobil 0,56 odstotka, S&P 500 je napredoval za 0,70 odstotka, Nasdaq pa 0,87 odstotka.
Po zaprtju borz je Trump pred Belo hišo kritiziral domnevno svetovno izkoriščanje Amerike in uvedel 10-odstotne carine na večino uvoza v ZDA. Za približno 60 držav bodo 9. aprila uvedene še višje dajatve. Za EU na primer 20-odstotne.
Ameriški predsednik je zatrdil, da se je začela zlata doba Amerike, predstavniki njegove vlade pa so priznavali, da ne vedo, kaj se bo zgodilo, a so podprli njegov ukrep. Minister za trgovino Howard Lutnick je carine podprl z besedami, da Trump ve kar dela, "ker o tem govori že desetletja".
Borzni vlagatelji so menili nasprotno in Dow Jones je v četrtek, ko so carine in njihove posledice zasenčile vse druge novice, padel za 3,39 odstotka. S&P 500 je potonil za 4,84 in Nasdaq za 5,97 odstotka. Trump se je v četrtek umaknil na Florido, spotoma pa namignil, da se bo pripravljen pogajati z državami o znižanju carinskih stopenj, če mu bodo ponudile kaj "veličastnega".
Ministrstvo za delo ZDA je v petek objavilo pozitivno poročilo o zaposlovanju v marcu, ki je analitike glede na vsa odpuščanja v zvezni vladi pozitivno presenetilo, vendar pa ga vlagatelji praktično niso imeli za mar.
Trump se je s poročilom pohvalil, obenem pa je skušal krivca za borzne padce najti v predsedniku centralne banke Federal Reserve Jeromu Powellu, ki ga je pozval, naj "se neha igrati politike in zniža obrestne mere".
Powell mu je odvrnil, da politike ne bodo spreminjali. Pričakuje, da bo Trumpova carinska politika pospešila inflacijo in zavrla gospodarsko rast. Izraza "stagflacija", pred katero sedaj v ZDA trepetajo bolj kot pred inflacijo, mu ni bilo treba posebej izpostaviti.
Kitajska je medtem udarila nazaj z uvedbo vzajemnih 34-odstotnih carin na ves uvoz iz ZDA in borzna panika se je nadaljevala.
S&P 500 je v petek padel za 322,44 točke oziroma šest odstotkov, Dow Jones za 2231,07 točke oziroma 5,5 odstotka, Nasdaq pa za 962,82 točke oziroma 5,8 odstotka.
S&P 500 je letos izgubil 807,55 točke oziroma 13,7 odstotka, Dow Jones 4229,36 točke oziroma 9,9 odstotka, Nasdaq pa 3723,01 točke oziroma 19,3 odstotka.
Trump po uvedbi carin pozval Američane, naj zdržijo (16.30)
Kitajska bo zaradi ameriških carin prizadeta veliko huje kot ZDA zaradi kitajskih, je prepričan ameriški predsednik Donald Trump. Američane je na svojem družbenem omrežju Truth Social danes pozval, naj zdržijo, češ da ne bo lahko, a da bo končni rezultat zgodovinski.
Danes so začele veljati 10-odstotne dodatne carine na uvoz blaga v ZDA, ki jih je pod oznako vzajemne carine za večino držav in ozemelj po svetu, tudi Evropsko unijo, uvedel Trump.
Za okoli 60 držav in EU bodo 9. aprila uvedene še višje carine. Za EU bodo te npr. pri 20 odstotkih, za Švico pri 31 odstotkih, za Kitajsko pri 34 odstotkih oz. z do zdaj uveljavljenimi skupaj pri 54 odstotkih.
Trump je na Truth Social danes ocenil, da bo Kitajska prizadeta veliko huje kot ZDA. Dodal je, da se je Kitajska tako kot številne druge države do ZDA vedla "nesprejemljivo slabo", ZDA pa da so bile neumne in nemočne, česar je zdaj po njegovih besedah konec.
"Vrnili bomo delovna mesta in podjetja kot še nikoli doslej," je napovedal. Zapisal je še, da imajo ZDA že zdaj za več kot pet tisoč milijard naložb in da ta številka hitro raste. "To je gospodarska revolucija in mi bomo zmagali," je sporočil.
Američane je ob tem pozval, naj vztrajajo. "Zdržite, ne bo lahko, a končni rezultat bo zgodovinski," je zagotovil.
Trump po uvedbi carin sicer pušča odprto možnost pogajanj, vendar pa pri tem pravi, da pričakuje zelo velikodušne ponudbe in predvsem selitev proizvodnje v ZDA. Večina prizadetih držav in skupin držav pušča možnosti za pogajanja odprte, a obenem snujejo tudi protiukrepe. Te je že napovedala Kitajska, in sicer bo z 9. aprilom uvedla 34-odstotne dodatne carine na uvoz iz ZDA.
Po ZDA protesti proti Trumpu (19.23)
Washington, 5. aprila - V ZDA se začenjajo množični protesti proti politiki ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki med drugim v imenu varčevalnih ukrepov zmanjšuje obseg svoje administracije in uvaja carine za večino držav. V Washingtonu in številnih drugih mestih po ZDA se je danes že zbralo na tisoče ljudi. Gre za največje proteste od Trumpove vrnitve v Belo hišo.
Ohlapna ameriška koalicija več deset levo usmerjenih skupin, kot sta MoveOn in Women's March, danes organizira proteste v več kot tisoč ameriških mestih.
Protesti proti Trumpu so že potekali tudi v nekaterih evropskih mestih, kot sta Berlin in London, napovedani so tudi v Kanadi.
Trump je številne Američane razjezil z agresivnim zmanjševanjem obsega vlade, vsiljevanjem svojih konservativnih vrednot in ostrim pritiskom s carinami celo na prijateljske države. Slednje je povzročilo hude padce na borznih trgih. Številni so nezadovoljni tudi z milijarderjem Elonom Muskom, ki mu je ameriški predsednik zaupal nalogo znižanja državne porabe.
"Trump, Musk in njuni milijarderski pajdaši organizirajo popoln napad na našo vlado, naše gospodarstvo in naše osnovne pravice. Kongres jim to omogoča na vsakem koraku," je na svoji spletni strani zapisalo gibanje Indivisible, ki Trumpu nasprotuje že od njegove prve izvolitve na predsedniški položaj leta 2016.
Številni demokrati so ogorčeni, ker je njihova stranka, ki je v manjšini tako v predstavniškem domu kot v senatu, tako nemočna pri upiranju Trumpovim agresivnim potezam.
Čez oder gledališča na prostem v Washingtonu le nekaj ulic od Bele hiše se je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP razprostiral transparent z napisom Roke stran. Protestniki so nosili tudi napise To ni moj predsednik, Fašizem je prišel, Ustavite Zlo ter Roke stran od naše socialne politike.
Na ulicah ameriških mest se bo danes po napovedih zbralo več deset tisoč ljudi, a po poročanju AFP ni pričakovati tako množične udeležbe kot na pohodu za ženske kmalu po prvi izvolitvi Trumpa za predsednika, ko se je po ocenah zbralo pol milijona ljudi.
