Turški predsednik Recep Tayyip Erdogan je v petek v Carigradu slovesno odprl impozantno novo džamijo in s tem izpolnil svoj cilj, ki si ga je kot župan zadal pred desetletji. V središču največjega turškega mesta je tako znameniti trg Taksim dobil novo versko identiteto. Mošeja Taksim in njena 30 metrov visoka kupola se simbolično dvigata nad spomenikom ustanovitelja sodobne turške republike Mustafa Kemala Ataturka, čigar posvetno zapuščino je oslabila skoraj dve desetletji dolga Erdoganova vladavina.
Mošeja z dvema visokima minaretoma sprejme štiri tisoč vernikov
Petkovih molitev se je udeležilo več tisoč vernikov, nekateri so morali zaradi gneče celo moliti pred mošejo, Erdogan pa je ob tem dejal, da je dokončanje mošeje, ki so jo začeli graditi pred štirimi leti, za Turke vrhunec sanj in da bo njihov klic v molitvi slišan "do konca dni". Predsednik je množicam pred mošejo povedal, da pred začetkom gradbenih del pred štirimi leti na tem mestu ni bilo niti molitvene sobe. "Verniki so poskušali tukaj moliti kar na kupu časopisov, dobesedno kot v kokošnjaku," je slikovito pojasnil po poročanju CNN. Mošejo so začeli graditi februarja 2017 v projektu, za katerega sta se zavzela Erdogan, pobožni musliman, in njegova stranka AK z islamističnimi koreninami. Projekt pa so desetletja spremljale sodne bitke in javne razprave. Odprtje mošeje je za številne namreč sporno, saj velja trg Taksim za simbol sekularne Turčije.
Turški uradniki so v petek na družbenem omrežju Twitter delili videoposnetek, na katerem je Erdogan že leta 1994, ko je postal župan Istanbula, pokazal z vrha stavbe na območje, kjer danes stoji mošeja, in obljubil, da jo bo zgradil prav na tem mestu. Svojo obljubo je zdaj izpolnil, mošeja pa je eden od mnogih gradbenih projektov, s katerimi je Erdogan pustil velik pečat v Turčiji. Mednje spada tudi ogromna mošeja na vrhu hriba s pogledom na azijsko stran Istanbula. Lani je v mošejo preuredil tudi Hagijo Sofijo, ki je bila stoletja največja krščanska cerkev na svetu, nato pa so jo spremenili v mošejo in muzej. Turška vlada je ob tem poudarila, da je svetišče odprto za vse ljudi, ne glede na njihovo veroizpoved.
Podporniki novozgrajene mošeje na trgu Taksim trdijo, da v bližini enega najprometnejših mestnih vozlišč ni dovolj muslimanskih bogoslužnih prostorov. Nasprotniki pa so to videli kot poskus, da bi dali trgu verski pečat. Kulturni center, posvečen Ataturku, so medtem že porušili in ga zdaj obnavljajo.
Mošeja z dvema visokima minaretoma sprejme štiri tisoč vernikov, v kompleksu pa so še razstavna dvorana, knjižnica, ljudska kuhinja in veliko parkirišče, je poročala turška državna tiskovna agencija Anadolu. Provladni časopisi so pozdravili novo mošejo in se posmehovali kritikom, ki se bojijo naraščajoče se religioznosti. "Čudovita je. Na trgu Taksim je bila zgrajena mošeja, ob tem pa ni niti šeriatskega zakona niti propada republike," so zapisali. Otvoritev je sovpadla z datumom pred osmimi leti, ko so se 28. maja protestniki zaradi rušitvenih del in podiranja dreves podali na ulice le sto metrov stran, v parku Gezi, nato pa so nemiri prerasli v velike proteste proti Erdoganovi vladi in se junija 2013 razširili po Turčiji.
